dnevnik 2021, mali traven - veliki traven - rožnik
Dnevnik 2021, prosinec - svečan - sušec
sreda, 31.3.2021: Vogel - Komna
Čarobno prečenje.
sobota, 13.3.2021: pod Malim Kladivom, do 1820 m
Začeli smo 60 vm pod cestnim razcepom Kofce / Tegošče. V načrtu je bil ovinek čez Ilovco, a smo, po zaslugi domačih "poznavalcev", z nekaj lomastenja pririnili naravnost na Šijo. Dotlej je bilo še brezvetrje in sončno, pogled s Šije je pa žal razočaral: na Košuto se je bil medtem usedel oblak in nič ni kazalo, da bi si lahko obetali kakšno izboljšanje. Prej obratno. Vzpenjajoč se po pobočju Malega Kladiva (ki je bil naš osnovni cilj), smo kmalu utonili v "megli", na dotlej prijetno omehčanem snegu pa je začela nastajati pomrznjena skorjica; v oblaku je bilo namreč precej mraz. Ko smo dosegli trde "kugle" in prvo počiščeno "nogometno igrišče", smo se prav kmalu strinjali z domačini ter - odnehali.
Smuka je bila zelo v redu, žal v slabi vidljivosti. Iz oblaka smo se izvili šele pod kočami na Šiji, kjer pa se je začelo pojavljati vse več kopnih zaplat. Kar pravzaprav ni bila večja težava, po poležani travi se smuča čisto v redu, hehe. Spodnji del se je nato odvil nepričakovano odlično, saj smo po dobro zasneženi traktorski poti privijugali in priplužili do prvega ovinka nad cestnim razcepom (= nov, nadvse uporaben pristop na Šijo).
V glavnem, uživaška pomladanska turna smuka.
nedelja, 7.3.2021: Debeli vrh, 1962 m - Veliki Selišnik, 1956 m
sreda, 3.3.2021: Belščica, Mali vrh, 2017 m
Vrhunska popoldanska. Vzpon čez planino Stamare je potekal po ravno prav odpuščenem snegu. Vseeno sem na začetku povsem zalite prečnice proti koči na Hrašenski planini, ob pogledu na rob stene 10 m niže, cviknil; le nekaj metrov trdega, pa bi bilo veselja konec. Ko so sledi predhodnikov čez 50 m odvile desno gor, med redko grmovje in smreke, sem bil nad zame novim prehodom precej navdušen. :)
Vijuganje po osončeni Belščici je bilo nadvse uživaško, zato je bilo presenečenje pri Kamnitniku veliko: nenadoma sem se znašel na trdo pomrznjenem. Strmi žleb v Rido je izgledal kot najtežje mesto spusta, a je bil, zaradi obupne difuze, res zoprn le vstop. Hujši je bil beton skozi Medji dol; zaradi tresenja me je celo začelo boleti levo koleno. Šele v gozdu, pod 1400 m, se je spet pojavil omehčan sneg, v katerem je bilo slalomiranje po posmučanem "trailu" zelo zabavno. Z dvema polminutnima presledkoma sem prismučal vse do konca jezera.
sreda, 24.2.2021: Veliki Draški vrh, 2243 m
četrtek, 18.2.2021: Deska, 1970 m
Prelepo. Tišina. Dobra smuka s sedla med Desko in Tolstim vrhom, vrhunska na planini Podvežak in pod njo. Prismučali do avta pri Planinšku.
četrtek, 4.2.2021: Debeli vrh, 1962 m
Popoldanski šiht na sončni, pomladni Pokluki. Polovico vzpona sem opravil kar v kratkih rokavih.
sobota, 30.1.2021: Vršič, 1738 m
Res lep dan, luštna tura in soliden pršič na severni strani, proti Tonkini koči. Zanimiv pohod po debelo zasneženi cesti, s tem, da smo ujeli predzadnji dan za odsek med drugim ovinkom in KnG-jem, kajti v ponedeljek ga začnejo rolbati. Sošolec Aleš nas je pred vrati Mihovega doma pogostil s smrekovcem in štrudlom.
torek, 26.1.2021: popoldansko sonce
Tam, kjer je sonce doma.
nedelja, 24.1.2021: Frčkova pvanina - Frčkov vrh, 1369 m
Turni sprehod do še neobiskane pvanine. Začel sem v sončku, končal v sneženju. Spodaj je bilo sicer prejšnji dan deževalo, ampak že po sto višincih se je začel pojavljati pršiček; zgoraj ga je nasnežilo 20 cm. Srečal nikogar. Smuka v glavnem naravnost = trening za smučarske mišice. Kjer bi lahko vijugal, večkrat nisem upal, saj se je pod novim snegom zahrbtno prediralo.
nedelja, 17.1.2021: bližnja
Aha.
sobota, 16.1.2021: Hoč, 1514 m
Dogovorjeno Hajnževo sedlo je zjutraj odnesla kombinacija mraza in vetra. Vloga rešiteljice je pripadla alter turici na Jemčev kovk, ki pa je propadla zaradi - neobstoja parkirnega prostora, haha. Na srečo je blizu Hoč, s katerim sem imel več sreče - v mislih imam vožnjo do Podhočarja, ki je ruska "roleta"; če ti kdo pripelje nasproti, sta oba pečenka.
Mraz, ki je z -9 °C grozil še v dolini Zadnje Sore, više gori v krasnem sončnem dnevu ni prišel do besede. Čisti užitek. Tudi smuka je bila še vedno povsem spodobna, čeprav idealnega suhca ni bilo več.
petek, 15.1.2021: poslužbena
To mi delaj!! Popoldne po službi je že dovolj dneva za turni smukec, in to po pršiču, ki po zaslugi mraza še vedno vztraja na senčnih pobočjih. Sonce in odličen, hladen zrak; užitek.
nedelja, 3.1.2021: Macesnovc, 1618 m
"A smo desci a nismo" - čez 430 višincev od vrha smučišča smo se prebijali dobre tri ure. Pa tako kratka je izgledala tura na zemljevidu - prvih 350 metrov po smučišču, potem pa še malo zabave po gozdu, oziroma mejni poseki. =)
S prihodom ob pol 11h smo na srečo prehiteli večino tekačev, zato smo lahko parkirali tik pred mejnim prehodom, pred Kompas shopom (5 € za cel dan). V skladu z desetletnimi snežnimi padavinami je bilo namreč možno pustiti avto le tam, kjer so sneg odrolbali.
Po steptanih tekaških progah, z bližnjico ali dvema, smo bili hitro v vznožju koronsko nedelujočega smučišča Macesnovec. Čezenj nas je povedla udobna gaz. Potem se je začelo zares. Do ovinka mejne črte še ni bilo nič posebnega, saj se pod gostim drevjem ni prehudo prediralo. Zato pa je bila mejna čistina skoraj neprehodna; deloma zaradi mnogih ovir, predvsem pa zaradi prevelikih količin pršiča. Odvili smo na italijansko stran. A ni bilo veliko boljše, gozd je preredek - za smuko zelo dobro, za vzpon po metru in več pršiča pa ne ravno. Prečili smo na našo stran, kjer je bilo vsaj malo lažje. Vmes se je moštvo prepolovilo in vse do vrha smo pririnili le trije najbolj trdoglavi. Tako hude in dolgotrajne bitke ne pomnim. =)
Spust se je na naše veliko zadovoljstvo odvil povsem tekoče in razmeroma lahkotno. V bistvu je razočaralo zgolj smučišče, ki je za take količine (že rahlo gostejšega, oziroma ne več povsem suhega) pršiča enostavno prepoložno. Šlo je samo naravnost, v slogu deskarjev. Izhodišče smo dosegli v polmraku!
Pod črto, rahlo odštekana tura, primerna le za pršičaste razmere.
Macesnovc, 25.12.2015
dnevnik 2020, vinotok - listopad - gruden