Banjšice << >>

Zaselek Banjšice, osrednji del, ki je dal ime celotni planoti. Za zaselek Lužarji, kjer je ohranjeno vojaško pokopališče, na križišču na sliki zaviješ desno.

Banjšice so okoli 100 km2 velika planota. Njen vzhodni rob nad Čepovanskim dolom poteka na višini 800-900 m, zahodni pa na 600-700, torej planota visi proti Soči. Na S strmo pada v dolino Idrijce, na J pa je prehod v Grgarsko kotlinico zložnejši. Grajena je iz apnenca in zaradi izdatne namočenosti močno zakrasela (v Lokovcu je v povprečju 45 vrtač/km2), del planote pa prekriva fliš, ki omogoča kmetijstvo. Zaradi višine je podnebje celinsko z veliko padavinami (ugodno za rast trave), zato imata še največji pomen živinoreja in gozdarstvo, kar pa je premalo za uspešen razvoj - občina Kanal je imela leta 1994 najstarejše prebivalstvo v Sloveniji, izrazito slaba pa je tudi izobrazbena sestava: višje ali visoko izobraženih skoraj ni in le petina ima srednješolsko izobrazbo.