Jadranje, 28. kimavca - 2. vinotoka 2016 Palme in vino na usnama sreda marina Dubrovnik - Gornji Molunat Avtocesta do Ploč se pozna - v primerjavi z 2008., ko smo se še morali cijaziti čez Makarsko, je vožnja kar uro krajša; iz Kranja, z dvema postankoma, točno 8 ur. Zaradi kolobocij z wi-fijem uspemo izpluti šele opoldne. Razmere so idealne za razkazovanje naših novih majic, degustacijo ladijskih tekočih zalog in štrudla, ki so nam ga doma dali za popotnico. Do Gornjega Molunta, najjužnejše hrvaške vasi, nas popelje avtomatski pilot. Sidro vržemo v povsem praznem zalivu. Skok v čudovito toplo morje - s 23°C zabeležimo najvišjo temperaturo naših oktobrskih jadranj. Pozneje se izkaže, da vendarle nismo sami, z rive se do nas namreč premakne patruljni čoln hrvaške policije in preveri naše dokumente. Po klasični prvi RJJ-jevski večerji, kaneloni de Siro + fižolova solata z obilo čebule in bučnim oljem, sublimiramo v postelje že pred 10. uro. četrtek Gornji Molunat - rt Oštra, polotok Prevlaka - Donje Čelo, otok Koločep Komaj se v jutru prikazala Zarja je z rožnimi prsti, že sem prebudil tovariše svoje in vsem jim ukazal, naj na krov se povzpno in ... ... v toplo skočijo morje. :) Po tem, ko kapitan uspe preživeti zajtrk s kašo, odmotoriramo naprej proti jugu, proti skrajni hrvaški celinski točki, rtu Oštra na polotoku Prevlaka (geografsko najjužnejšo hr točko, čer Galijula, smo obiskali leta 2014). Nazaj navzgor nimamo drugega dela kot sončenje in zmanjševanje zaloge vina. Leteče si ogledamo Cavtat (čudovit) in Dubrovnik (slalomiramo med turističnimi plovili in kajaki). Za prenočevanje izberemo Donje Čelo na Koločepu (alias Kalamoti), prvem večjem otoku Elafitov. Sidro spustimo na 4,5 m, z 20+ m verige. - Nismo še vedeli, da nas je "tehničar" našega čarterista nategnil, da globinomer kaže globino od vodne črte; v resnici jo je pod kobilico, kar pomeni 2 m razlike! Posledično, smo spustili komajda zadostno dolžino verige. Za večerno zabavo skrbi lokalni avtobus v podobi stare ladje, ki ob drugem prihodu prigoni vsega 3 m mimo nas, ob odhodu pa s potopitvijo grozi jadrnici, zasidrani med nami in plažo. Prva prava večerja novega RJJ kuharja: kuskus in zrezki + fižolova solata z obilo čebule in bučnim oljem. Mljac. Aplavz. Tarok: nič novega, kapitanova zmaga. petek Donje Čelo- Lopud (Lopud) - Luka Šipanska (Šipan) Zajtrk je še »hujši« kot prvo jutro, oves! Uspemo ga izboljšati z marmelado, pomagajo pa še medica, štrudl, pašteta, cookieji in kava. :) Prvega od ta ležernih dni (z malo plovbe) začnemo s tričetrturnim motoriranjem do severnega zaliva sosednjega Lopuda. Zaliv je precej večji od Donjega Čela, sidrišče prostorno; itak pa smo ob 10h prvi prišleki. Po plavanju se upicanimo za odhod v civilizacijo. Ko pa se v jutru je Zarja prikazala z rožnimi prsti, polni začudenja otok vsevprek prehodili smo v krogu. Lopud nas zelo navduši; naselje je zelo lepa mešanica ribiške vasi in dubrovniških "ljetnikovcev", ki skupaj z bujnim sredozemskim rastjem ustvarja tihomorski ali karibski vtis. Zmagovalec, oziroma presenečenje dneva je vrt Đorđić-Mayneri. Med plovbo proti Šipanu se novi RJJ kuki izkaže z nadgradnjo slavnega kokpit namaza RJJ kukija št. 1: maslu z inčuni doda olive. Ker v Luko Šipansko pridemo pred 15. uro, jo dobimo še prazno, zato zaspano popoldne izkoristimo za plavanje po zalivu. Tudi naselje Luka nas navduši s podobo mirnega sredozemskega mesteca, s palmami ob rivi in mešanico ribiških hiš z bogataškimi palačami. Pred večerom gremo razgibati noge na bližnji hrib, ki pa ga, kljub smernim tablam, uspemo ne-osvojiti. Zaradi tega se ne sekiramo, okolica je za kaj takega preveč lepa. sobota Luka Šipanska - Veli Jakljan (Jakljan) - Sobra (Mljet) - Okuklje (Mljet) - Veli Jakljan Kadar pa v tretje nov dan lepolasa je Zarja spočela, veter tedaj se poleže, na morju zavlada tišina. ... Pontónoos sladkega vina je zmešal, vsem ga razdélil in vsem po vrsti ga v čaše natočil. Dar so odlili in pili, kot kdo si je v srcu poželel. nedelja Veli Jakljan - Donje Čelo - marina Dubrovnik Petega dne ga z otoka je spremila nimfa božanska, skópala najprej lepó ga, oblekla v dišeče perilo, dala na krov dva mehova in v manjšega črnega vina, v večjega vodo nalila, prinesla mu torbo usnjeno, polno različnih jedi, prijetno mamljivih prigrizkov; veter prijazen nato mu poslala, ki ni prenaporen. Vetra vesel je jadra razpel Odisej bogorodni, sam ob krmilu sedel in splav svoj spretno krmaril, sen mu na veke ni padel, oziral se skozi je k nebu, gledal samo v Gostosevce, v Volarja, ki pozno zahaja, in pa v Medvedko, ki Véliki voz ji tudi ime je, ta se z mesta ne gane in zmerom v Oríona gleda, sama se níkdar ne zmoči, ne koplje v vodah Okeana. Znamenje to naj ima - tako je Kalipso velela - vedno na levi, ko plul po morjá širokih bo cestah. In potem se je začel čas novega sanjarjenja, do naslednje jeseni. (Homer - Odiseja)