Velika Martuljška Ponca (staro ime Rutarško poldne), 2602 m

četrtek, 10.9.1998 S soimenjakom sredi poletja skujeva načrt za prvo skupno hribovsko turo in po dobrem mesecu končno pride pravo vreme. Množica junakov, ki so se medtem prijavili na odpravo, se v hipu razblini in ostane nama le Miha, ki pa blagovoli iti z nama samo do Krnice, potem pa naj bi ("Hej, nekateri imamo še nekaj zdrave pameti!") zavil po označeni poti na Špik. Zvečer ga pustiva v tej zablodi. Ko se zjutraj ob 5:45 dobimo na črpalki pred karavanškim predorom, ugotovi, da pač nima glasovalnih pravic... Več >>

petek, 30.7.2004 Vrnitev na mesto zločina, kjer se je pred šestimi leti začela moja brezpotniška kariera. Tokrat sem, s sodelavcem Ivanom, turo opravil v vlogi vodnika. Od prvič se je veliko spremenilo; nobenih težav z orientacijo, vse mi je znano. No, ja, sredi pasu ruševja se mi je razblinil vtis, da se je hoja po brezpotjih malone začela z mojo malenkostjo - na bližnjici iz gošče (kmalu nad prvim žlebičem zavij desno), ki sem jo bil odkril na turni smuki, sem namreč zagledal shojeno stezico... . Sicer pa se mi pristop ni zdel nič boljše shojen kot prvič (morda le v labirintu nad vršno skalno pregrado), pač pa so bili novost dva-trije klini za varovanje, oziroma za spust po vrvi skozi kamin. Čeprav sem bil v tem koncu že petič, sem si med spustom prvič vzel pol minutke in na višini približno 1230 m zavil k bližnjemu slapu. S poti je viden le zgornji del slapišča, od blizu pa se odpre čarobna miniaturna soteskica s slapičem v gladkem žlebu.