V drugi sobi je galerija slik Ferda Vesela, Maksima Gasparija, Guida Birolle, Hinka Smrekarja, Aleksandra Saša Šantlja in drugih avtorjev, kip avtoportret znamenitega Ivana Meštrovića, kip s portretom bavarskega kralja Ludvika II iz meissenskega porcelana, med pohištvom pa je posebnost empirska omarica, sef za akte, menda nekdaj last maršala Mermonta. V tem delu zbirke sta še plastiki Goli deček in Deklica kiparja Svetislava Peruzzija ter Satirček in Deček z mačko Ivana Povirka. Slika svetega Avguština iz 18. stoletja iz Frančiškanskega samostana v Kamniku je delo slikarja Valentina Metzingerja. V tej sobi so še lesen kip Kristusa (1630) in originalni grbi Zrinjskih in Frankopanov iz Ozlja.

Svojevrstno vrednost so z leti pridobile tudi knjige vtisov, v katere se že več kot sto let vpisujejo in podpisujejo obiskovalci muzejske zbirke. Prvo knjigo z naslovom Svojepisi je leta 1893 prispeval takratni kamniški tiskar Anton Slatnar, 5. avgusta istega leta pa se je kot prvi vanjo podpisal baron Wurzbach iz Grobelj. Med njimi tudi kar nekaj znamenitežev tega polpreteklega časa: madžarski skladatelj in zbiralec starin Franz Lehar, avstroogrski princ Eugen, kipar Ivan Meštrović, ljubljanski župan Ivan Hribar, slikarji Maksim Gaspari, Matija Koželj, Ivan Vavpotič, Matija Jama, Matej Sternen, Miha Maleš, politika in profesorja Ferdo in Juš Kozak, arhitekt Jože Plečnik, Karadjordjevići kraljica Marija, princ Pavle in kralj Peter II.

Državnikov in ministrov po l. 1945 na ogled Sadnikarjeve zbirke ni bilo.

V prvem nadstropju, v privatnem delu Sadnikarjeve hiše, ki ni odprt za javnost, je še kar nekaj muzejskih znamenitosti, med njimi omenimo zbirko obrtniško trgovskih reklamnih izveskov na fasadah hiš.