Klement Jug

Solkanskima zakoncema Antonu Jugu in Karolini, rojeni Poberaj, se je 19. novembra 1898 rodil najmlajši sin, kasnejši doktor, Klement Jug, filozof, vrhunski alpinist in utemeljitelj slovenske alpinistike. Sprva se je navduševal za "službo narodu", nato se je posvetil znanosti in strastno iskal resnico človekovega bivanja ter delovanja. Raziskoval je psihološka vprašanja, nagonsko doživljanje, predvsem etiko. 1923. leta je doktoriral in postal prvi asistent dr. F. Vebra, svojega učitelja in vodje filozofske katedre na ljubljanski univerzi.

Stremeč k moralni popolnosti, je teoretična filozofska vprašanja izkušenjsko preverjal v vsakdanji življenjski praksi. Idealno poprišče za to je našel zlasti v alpinizmu. Tu človek z voljo in pogumom ter "razumnim premagovanjem ovir" krepi sile telesa ter razvija moč duha; predvsem pa pridobiva in ohranja vrednote.

V letu 1923-24 je kot samohodec preplezal deset, tudi prvenstvenih, vzponov v Julijskih in Kamniško-Savinjskih Alpah, ki so jih dotlej premagovali le tujci. S privlačnim, stvarnim opisovanjem svojih podvigov in doživljajev v gorah, je spodbujal mlade k posnemanju. Njegov osebni zgled in idejni vpliv je omogočil nagel vzpon našega alpinizma po prvi svetovni vojni in vpliva nanj še danes. Ko je 11. avgusta 1924 omahnil v smrt v severni triglavski steni, se je kot učitelj in vzornik dvignil v legendo. Tragična, ne do konca raziskana usoda 26-letnega doktorja filozofije, je spodbudila številne, a kontroverzne strokovne razprave ter še vedno navdihuje mnoga literarna dela. Dr. Klement Jug je bil kompleksna, tudi protislovna, izredna osebnost. Zato ga v teh delih ali poveličujejo ali pa mu očitajo vse mogoče slabosti, nagibe in napake: preobčutljivost, nestalnost, rekorderstvo, avtoritativnost, vse do suicidnosti.

Kot simbol vztrajnosti, etičnosti in borbenosti, je Klement Jug z mitološko močjo duhovno vplival zlasti na svoje primorske rojake. Njegovo izrocilo je spodbujalo in krepilo v njih patriotično zavest ter jih navajalo k odporu tujim raznarodovalcem. Potrdili so jo z borbo TIGR-a in NOB, ki je bila tu najbolj enotna in množična. Njegovi pionirski, skrajnostni podvigi pa so med slovenskimi alpinisti rodili vredne posnemovalce in drzne osvajalce gora. Sprva le domačih vrhov, naposled smo doživeli mednarodno odmevne, izjemne, vrhunske zmage slovenskega alpinizma v najvišjih vrhovih Evrope, Azije in Južne Amerike.

Lado Pohar