JAMARSKO DRUŠTVO DIMNICE

O jamarskem društvu Dimnice

Jamarska šola

Iz društvenega katastra jam

Jama Dimnice - hudičeva prekajevalnica mesa

Sveta jama - svetnikovo zatočišče

Jama pred Kotlom - opis in načrt (S. Sancin)

Jamarska odprava v Oman - sponzorji

Alternativni kraški turizem

Vzdrževalna dela na višini

Slovenske jamarske WWW povezave

Tuje jamarske WWW povezave

NOVICE

E-mail naslovi

Domov

Novice

15. maj 1999

Občni zbor društva

Jamarska šola!


Vabilo

Jamarsko drustvo Dimnice obvesca

 

 

30. avgust 1998

Vabilo
Vabimo Vas na "dan odprtih vrat jame Dimnice",ki se nahaja med vasema Slivje in Markovščina ob cesti Kozina-Podgrad, v nedeljo 6. septembra 1998, ko bosta brezplačna vodena ogleda jame ob 10. in 15,30 uri, prikaz jamarske tehnike ob 15,30 in koncert ob 18. uri v Plesni dvorani. Udeleženci dobijo nagrade. Pokrovitelja sta občina Hrpelje-Kozina in zavarovalnica Adriatic.
Član predsedstva JD Dimnice Franc Malečkar

 

10. julij 1998

Jamarsko drustvo Dimnice obvesca - Krajevna skupnost Slivje in Jamarsko drustvo Dimnice organizirata v nedeljo, 12. julija ob 19. uri v jami Dimnice, ki se nahaja med vasema Slivje in Markoscina, ob cesti Kozina - Podgrad, literarni vecer z glasbo in pesmijo Hrusiskih fantov posvecen pisatelju Milanu Lipovcu (brkinskemu Ivu Andricu, ce usporejamo "njihova" most in cesto) in njegovi knjigi "Ljudje ob cesti", o prebivalcih juznih obronkov Brkinov in Matarskega podolja, ki jih veze reska cesta, simbol zivljenja, minevanja in spreminjanja. Vstop je prost. Vodena ogleda jame bosta ob 15.30 in 17. uri.

 

“DEZAKTIVIRANA” EKOLOŠKA BOMBA

JAMARJI V FOSFATNEM “RUDNIKU”

Uprava za varstvo narave pri ministrstvu za okolje in prostor je poverila Jamarskemu društvu Dimnice iz Kopra dvig odvrženega superfosfatnega gnojila iz brezna Golubinjica pri Podgradu. Koncem lanskega avgusta jim je uspelo izvleei iz najveejega tovrstnega “rudnika” pri nas preko deset ton “blata” in drugih odpadkov. Se bo akcija nadaljevala?

Kot so obširno poročala sredstva javnega obvešeanja, so se koprski jamarji na poziv krajanov Podgrada sredi lanskega aprila spustili v skoraj 20 m globoko brezno Golubinjica. V njem so našli kup belega blata, ostanek supersosfatnega gnojila, ki ga naj bi v podzemlje vrgli pripadniki JNA med melioraijskimi deli pred okoli desetimi leti. Sodelavci Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU iz Postojne so ugotovili, da gre za okoli 25 ton deloma še uporabne mase. Po študiji dr. Primoža Krivica iz ljubljanskega geološkega zavoda, na podlagi katere je bil sprejet odlok o zaščiti vodnega zajetja Rižane, se je nesnaga nahajala v njegovi drugi varstveni coni in ga s tem ogrožala zdravje prebivalcev Slovenske Istre.

Sredi julija je Uprava za varstvo narave pri ministrstvu za okolje in prostor sklenila z Jamarskim društvom Dimnice pogodbo o dvigu gnojila in drugih odpadkov iz Golubinjice. Z deli so pričeli 22. avgusta in jih zaključili v petih dneh. Nad vhod so postavili gradbeno dvigalo z vitlom, ki ga je poganjal elektromotor in iz votline vlekel izmenoma dve samokolnici. V temi, mrazu, smradu in vlagi so jamarji nanje natovarjali odpadke in belo “blato” v katerega so se pogrezali. Izvlekli so ga preko deset ton in ga zlagali na kup ob vhodu. Tu so ga delavci podjetja Hidro nalagali v vreee in pripravili za odvoz. Brezno je dobilo še ograjo, da bi ga zašeitili pred morebitnim “polnjenjem”.

Med drugim je bila iz brezna dvignjena prestreljena italijanska eelada z nekaj blond lasmi. To nakazuje, da skriva Golubinjica še druge skrivnosti in, da bi kazalo z akcijo nadaljevati. Domačini so poročali o odvrženem orožju.

S to akcijo je bila odstranjena ena od “ekoloških bomb” v kraškem zaledju vodovodnega zajetja Slovenske Istre. Preko 200 kubičnih metrov razpadlih salam v Socerbski jami za vrhom, smeti iz Pokčeve jame in brezna PD 6, pa tudi neurejena kanalizacija vasi v slepih dolinah na južnem obronku Brkinov, od Brezovice proti Obrovu in tistih na Socerbsko-podgorski planoti ter nesreče na prometni cesti Kozina-Rupa bi nas morale osvestiti, da se tudi pipe najdražje vode v Evropi lahko hitro zaprejo. Nujno bi bilo vodni vir zavarovati in iskati širšo regionalno, tudi čezmejno, povezavo.

Franc Malečkar (objavljeno v tedniku Glas, 1/18, 11, Koper)

Nazaj gor


Copyright 1998 Mugil design.