ŠAVRINSKO PODZEMLJE

Potoki, ki so se »zarezali« v Šavrinsko gričevje v zaledju mest Slovenske Istre, so razgalili apnene sklade odložene med menjujoče se plasti peščenjaka in laporja. Tako je lahko voda razširila svoje podzemne poti vzdolž razpok v apnencu in na stični ploskvi s spodaj ležečimi plastmi izoblikovala številne votline. »Za pokušino« si ji oglejmo nekaj v bližini zaselka Mlin oz. križišče Puče.

Ustavimo se najprej pred ovinkom, okoli 850 m od zaselka, ako se mu približujemo iz Šmarij. Ob gradnji ceste je bila razgaljena okoli tri metre debela plast apnenca, ki se spušča proti jugovzhodu. Grmiči zakrivajo vzdolžni prerez skozi inverzno brezno. Podobno je cigari, saj se zgoraj in spodaj zoži, stene pa obdajajo kapniške tvorbe. Izdolbla ga je voda, ki se je zbrala v lapornatem pokrovu in razširila razkolno razpoko. Na stiku z neprepustnimi skladi pa je odtekala po začetnem, do največ par decimetrov širokem, ovalnem rovu. V okoli kilometer dolgem nadaljevanju tega izdanka apnenca proti vrhu Straža je takih začetnih kanalov preko petdeset. To dokazuje, da za nastanek jam ni potrebna odstranitev neprepustnega pokrova nad apnencem. Torej gre v Šavrinskih brdih za pojave prikritega krasa.

Naslednji postanek naredimo le nekaj sto metrov dlje, na zadnjem ostrem desnem ovinku pred zaselkom. Nadaljujemo po kolovozu proti severovzhodu ob robu valovite goličave v laporju do sotočja dveh hudournikov. Tu se nahaja vhod v skoraj 900 m dolg in 87 m globok obdobni ponor Poljanska buža, najdaljšo jamo v Šavrinskem gričevju. Vhod je tri metre globoko brezno z odprtino na vrhu pet krat štiri metre. Pod njim vijuga rov v smeri vpada skladov. V vhodnem delu je ovalne oblike, saj je razvit v spodnjem delu apnene plasti za tem pa ima trikoten oz. pravokoten prečni prerez. Pri tem tvori strop spodnja ploskev apnenca, v stenah pa so razgaljene plasti laporja in peščenjaka. Rovi so le v osrednjem delu jame do sedem metrov široki in štiri metre visoki. Pred tem pa v poprečju ne dosežejo višine polovice metra.

Če nas bo zanimalo kam odteka voda iz te jame, bomo na odcepu za Puče krenili proti sever-severovzhodu. Po kolovozu se bomo spustili skozi kostanjev gozd na pobočju doline potoka Piševec (Pihovc). Po okoli 500 metrih se bomo spustili v strugo, kjer se nahaja v vznožju apnene plasti stalni izvir Črni zvroček. Voda priteka iz okoli pol metra visokega ovalnega rova.

Ljubitelje narave bo verjetno zanimalo, da je na tej koštabonski komuneli tudi »otok« bukovega gozda. Najlažje ga dosežemo, če se spustimo pri odcepu za Novo vas po kolovozu proti severu.

Franc Malečkar (objavljeno v tedniku GLAS, 1/8, 10, Koper)