PAPIR - surovine
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

 

 
 

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

 

OSNOVNE SUROVINE

 

Rastlinska in živalska vlakna 

Stare krpe in tekstilni ostanki predstavljajo najmanjši odstotek surovin v sodobni proizvodnji papirja. Umetnih vlaken ne moremo uporabiti, naravnih pa je premalo, da bi zadoščala in lahko zadoščajo samo za izdelavo specialnih, boljših vrst papirja. 

Za proizvodnjo morajo biti krpe sortirane po
vrsti vlaken: bombažna, lanena, jutina, konopljena
po čistoèi: umazane, čiste
po trdnosti vlaken 
po načinu tkanja 
po barvi: temna, svetla vlakna 
po beljenju: nebeljena, polbeljena, beljena vlakna. 

Proizvodni postopek 

    Skladiščenje, 
    prva izprašitev, 
    sortiranje, 
    rezanje na format 5x5 cm, 
    kuhanje v raztopini natrijevega 
    luga in apnenega mleka, ogrevanje s paro, 2-kratno izpiranje z vročo vodo, mletje v holandcih, 
    beljenje v istem holandcu, izpiranje, mešanje v mešalni kadi, pretok preko peskolova, dotok v zbirni holandec, beljenje, filtriranje, ožemanje. 

Papirna vlakna

Star papir in papirni odpadki so dodatek pri izdelovanju manj zahtevnih vrst papirja, kartona in lepenke. Pridobivamo ga z organiziranim zbiranjem odpadne papirne embalaže, časopisov, revij in ostalega starega papirja. 
S tem se varujejo gozdovi, saj zaradi tega požagajo skoraj tretjino manj lesa. 
Za izdelavo 1 tone papirja porabimo 4,5 m3. 
Ker je razvlaknjenje znatno cenejše kot tehnološko pridobivanje celuloze, se proizvodnja poceni. 

Papir sortirajo:  
po vrstah: brezlesni, lesni, iz krp, ovojni, lepenka, karton, 
po klejnosti: neklejen, polklejen, polnoklejen, 
po barvi svetlobarvni, temnobarvni, moder, rdeč, 
po čistoèi: čisti, potiskani, obarvani… 

Proizvodni postopek 

Skladiščenje, 
sortiranje, 
izpraševanje v komorah, 
mletje v kolodrobih v novejšem postopku v hidropulperjih, 
razbijanje sprimkov v rafinerjih, 
prebiranje in sortiranje na stresalni mizi, 
ožemanje, 
skladiščenje zvitkov. 

 

Lesovina

 
Lesovina (lesni obrusek): dobimo jo z brušenjem lesa. 
Izvor: smreka, jelka, bor, listavci, bukev, topol, trepetlika, 
Uporaba: manj kvalitetne vrste papirja, kartoni, lepenke, 

Proizvodni postopek: 

Skladiščenje in priprava za brušenje. 

    Les obsekajo, razlubijo ali olušèijo, odstranijo grče, razžagajo na kose, dolge 0.33 do 2m (odvisno od velikosti brusilnega stroja). Žaganje opravijo na strojih. Okroglice večjega premera se razkoljejo, ker je za male brusilnike dopusten premer največ 16 cm, za večje pa do 27 cm. 
Brušenje je mehansko razstavljanje lesa na vlakna. 

Pri brušenju poznamo več načinov: 

Preèno- les pada vzporedno z osjo brusilnika. 
Vzdolžno – lep je vložen tangencialno na obod brusne ploskve. 
Plosko brušenje – je kombinacija preènega in vzdolžnega brušenja. 
Obrusek je glede na vrsto kamna lahko grob ali droben. 
Postopke razdelimo še glede na vrsto kamnov, način podajanja in temperaturo vode, s čimer dobimo razne kvalitete obruskov. Obrusku nato preko trskolova odstranimo prevelike trske in sprimke lesnih vlaken, ki jih v stroju rafinerju razbijejo in vračajo nazaj na trskolov. 
Masa nato doteka v peskolov, kjer pri pretakanju preko prekatov posedajo na dno ostanki brusnega kamna in lesni sprimki. 
V ožemalniku snov zgostijo, stisnejo v plošče in skladiščijo ali pa direktno transportirajo v obrat za izdelavo papirja ali lepenke. 

Glede na postopek izdelave imamo dve vrsti lesovine:  
 Belo – iz smreke, jelke, bukve in topola. Je krhka, lahka, nežilava, poceni. Uporabljamo jo za cenejše vrste papirja, kartona in lepenke. 
 Rjava – les iglavcev in bukovine obdelujejo po vročem postopku. Zaradi pare se izloèi smola, lesno olje… Obrusek je žilav, primeren za močnejše papirje, ovojne papirje, rjavo lepenko. 

 

Celuloza

Celuloza je v naravi najbolj razširjena ogljikova spojina. Nastaja s fotosintezo in tvori skoraj polovico snovi, ki so v deblu in enoletnih rastlinah. Za proizvodnjo papirja se uporablja t.i. tehnična celuloza. 
Proizvodni postopek: 

Les, ki ga rabijo za predelavo v celulozo, najprej olupijo (odstranijo lubje), nato pa ga sesekljajo v drobne koščke (3x3x0.6 mm). To sekanico prečistijo na posebnih sitih, da odstranijo večje in trše dele. Razgradnjo celuloze dosežejo z učinkovanjem kemikalij in sicer kislin in lugov, ob istoèasnem delovanju toplote in pritiska. Celulozo izpirajo, separatorji jo razvlaknijo na vlakna, sortirajo na posebnih valjastih sitih, nato pa med valji stisnejo valjasto kašo v plošèe, ki jih potem zvijejo v posamezne zvitke, primerne za transport v papirnice. Celulozo belijo naknadno s pomoèjo različnih kemikalij (klor). 

Vsebnost celuloze raznih surovin 

 
SUROVINA
VRSTA SUROVINE
% CELULOZE
Les Smreka, bor, jelka, 
Bukev 
Topol		  50-60 
 30-40 
 40-50
Stebelna vlakna
Lan, konoplja
  cca 80
Trave Esparto trava  cca 30
Semenska vlakna  Bombaž 
Rami trava		  cca 90 
 cca 90
Uporaba: za kvalitetne papirje, kartone, lepenko, umetno svilo. 
 

DODATNA SREDSTVA

  Polnila 

Njihova naloga je:  

zmanjšati prosojnost papirja, 
zmanjšajo mehansko trdnost papirja, 
napravijo površino gladko in lepo, 
povečajo vpojnost tiskarskega papirja za tiskarsko barvo, 
znižajo proizvodne stroške. 

Največ polnil je v sredini papirne plasti, najmanj na spodnji strani; kjer so sesalni valji odteka z vodo tudi določen odstotek polnil. 
Polnila so v glavnem rudninskega izvora. Najpomembnejša polnilo so kaolin, lojevec, kreda, 
sadra, barijev sulfat, magnezit (MgCO3), titanovo belilo (TiO2) itd. 
Kontrola polnil: izvedemo s tehtanjem papirnega pepela 
 

 
  Lepila 

Prvotno je bilo lepilo iz riževega škroba, nato kožni in kostni klej, nato iz krompirjevega škroba. Prvotno so lepila nanašali na že izdelan list papirja površinsko, sedaj lepilo dodajajo v papirno maso pred natokom na papirni stroj. 
Votla vlakna, ki sestavljajo papir, vpijajo vlago. Dodatek lepila v snovno maso izpolni votline teh vlaken, jih vežejo, obenem pa vežejo nanje tudi delce polnil, ter v vseh teh oblikah povečujejo trdnost papirnega gradiva. 
 

Barvila 

Da dobi papir absolutno optično belino, dodajo modro in vijoličasto barvilo. S tem nevtralizirajo osnovni belo-rumeni ton papirja. 
10% barvil v razmerju s suho papirno maso dodajo papirni masi v pripravi, ali obarvajo papirni trak v barvni kopeli, ali pa  premažejo papirno površino z barvnim premazom. 
 

Posebni dodatki 

pridejo v poštev pri posebnih papirjih. Posebne zahteve narekujejo posebne dodatke, kot npr. za mehčanje papirja, za veèjo vpojnost, za povečanje izolacijskih sposobnosti, proti vlagi, proti plesnobi, itd. 
 

Voda 

Velik dejavnik pri izdelavi papirja je tudi voda, saj za izdelavo 
1 kg papirja porabimo od 50 do 100 l vode. 
Voda mora biti mehka in brez primesi. V nasprotnem primeru jo je potrebno prečistiti. 
Surovine smo spoznali! Oglejmo si izdelavo papirja na papirnem stroju. 
Klik na sličico naprej.  
 
   NAZAJ                         . Domov                            NAPREJ