Življenjepis

Henrik Neubauer

Rojen 17. 4. 1929 na Golniku, Slovenija
Umrl 31. 8. 2024 v Ljubljani

Operni režiser, koreograf, redni profesor na Akademiji za glasbo, zdravnik, publicist, zgodovinar opere in baleta.

Zaposlitve: Solist ljubljanskega Baleta (do leta 1957), asistent na Medicinski fakulteti v Ljubljani (1957-1961), šef baleta in koreograf ljubljanskega Baleta (1960-72), direktor in umetniški vodja Festivala Ljubljana (1972-82) - leta 1977 je dosegel, da je bil Festival Ljubljana sprejet v Združenje evropskih glasbenih festivalov - , umetniški vodja Opere in Baleta v Mariboru (1984-86). Od leta 1989 do 2002 je predaval na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani na pevskem oddelku in Operni šoli, za katero je leta 1997 pripravil program študija. Leta 2008 je pripravil tudi program opernega oddelka za načrtovano Glasbeno akademijo mariborske Univerze v Velenju. Od leta 2007 do leta 2011 je poučeval na Višji baletni šoli Konservatorija za glasbo in balet v Ljubljani, katere ustanovitev je pripravljal od leta 1997 dalje, Zgodovino plesa, Karakterne in starinske plese in Koreografijo.

Mednarodna in domača dejavnost: Deloval je v številnih mednarodnih in domačih organizacijah, med drugim že od leta 1973 v Mednarodnem gledališkem inštitutu (ITI-Unesco), kjer je bil predsednik Slovenskega centra (1992-2000), generalni sekretar Plesnega komiteja, tehnični svetovalec Izvršnega komiteja in član Predsedstva Komiteja za glasbeno gledališče. Bil je aktivni član Dance Notation Bureau v New Yorku, član Svetovalnega sveta International Dance Alliance, ustanovni član Alliance of Dance Notation Educators, predsednik Slovenskega komornega glasbenega gledališča, bil je predsednik Skupnosti slovenskih koncertnih agencij, predsednik Koordinacijskega odbora jugoslovanskih koncertnih agencij, predsednik Kolesarske zveze Slovenije, predstavnik Festivala Ljubljana v Združenju evropskih glasbenih festivalov in v Komiteju za zunajevropske umetnosti, predsednik Organizacijskega odbora 1. in 3. tekmovanja mladih slovenskih baletnih plesalcev, član odbora za glasbeno in plesno-baletno dejavnost Kulturne skupnosti Slovenije, član Terminološke komisije Inštituta za slovenski jezik Znastvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, član odbora za pripravo kulturno-umetniškega programa Kulturnega doma Ivan Cankar v ustanavljanju, član Sveta za glasbeno izobraževanje Ministrstva za šolstvo, znanost in šport in Ministrstva za kulturo, član Programskega odbora Mariborske filharmonije, predsednik Društva baletnih umetnikov Slovenije (1995-2001), predsednik žirije 7. Tekmovanja mladih slovenskih baletnih plesalcev 2005, predsednik Slovenskega komornega glasbenega gledališča (2002-2009). Predsednik Sveta 9. Tekmovanja mladih baletnih plesalcev leta 2009. Od leta 2008 do 2010 član Nadzornega odbora, od leta 2010 do 2012 član Upravnega odbora Glasbene matice Ljubjana.

Nagrade: Leta 1970 je postal častni doktor Université de la danse v Parizu, leta 1964 je dobil za žanr film Na konicah prstov drugo nagrado na 3. Republiškem festivalu amaterskega filma Slovenije in četrto nagrado na 8. Festivalu amaterskega filma Jugoslavije, hkrati pa tam še tretjo nagrado za igrani film Vizija, leta 1970 diplomo za sodelovanje na 17. svetovnem prvenstvu v gimnastiki, leta 1971 je prejel Red dela z zlatim vencem, leta 1973 priznanje položaja umetnika izjemne kvalitete Komisije za razvrščanje umetnikov, leta 1977 je postal častni član Baletne skupine Lidije Sotlar, na Jugoslovanskem opernem bienalu je leta 1978 dobil priznanje za najboljšo režijo (Bizet: Carmen), na Jugoslovanskem baletnem bienalu leta 1981 pa priznanje za najboljšo koreografijo (Prokofjev: Romeo in Julija), od leta 1983 je častni član Plesnega komiteja ITI, leta 1986 je kot režiser skupaj z ansamblom Opere SNG Maribor dobil priznanje 10. Jugoslovanskega opernega bienala za izredno kreativno izvedbo Kralja D. Božiča in isto leto priznanje Koncertne poslovalnice Maribor za dolgoletno sodelovanje. Leta 1989 je dobil priznanje pomembnih umetniških del Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani, leta 2000 Škerjančevo priznanje Srednje glasbene in baletne šole v Ljubljani, leta 2000 Betetovo listino kot skupinsko priznanje sodelavcem Enciklopedije Slovenije, leta 2001 Priznanje Ministrstva za šolstvo, znanost in šport in Ministrstva za kulturo ob 30-letnici tekmovanj mladih slovenskih glasbenikov in baletnih plesalcev, leta 2003 je dobil Nagrado glavnega mesta Ljubljana za neprecenljiv opus v slovenski baletni in operni umetnosti, za vodstveno delo v osrednji opernobaletni hiši, za pedagoško delo in oblikovanje izvirnih visokošolskih programov na področju opere in baleta za dolgoletno uspešno vodenje ljubljanskega poletnega festivala ter za zavzeto društveno delovanje in temeljno znanstveno publicistično delo na področju opere in baleta. Leta 2009 ga je predsednik republike dr. Danilo Türk odlikoval z zlatim redom za zasluge za izjemno delo in zasluge v kulturnih dejavnostih, zlasti baletu, ter pri uresničevanju suverenosti, ugleda in napredka Republike Slovenije v kulturi. Ob tej priložnosti je predsednik republike še posebej poudaril njegov izjemen prispevek k razvoju estetike na Slovenskem. Isto leto je dobil na kongresu Türyaka v Istanbulu iz rok predsednika turške vlade Erdogana odlikovanje in naziv "ugledni starejši državljan sveta" (Distinguished Senior Citizen of the World). Leta 2017 je bil na Svetovnem gledališkem kongresu v Segovii izvoljen za častnega člana Mednarodnega gledališkega instituta. Leta 2019 je postal častni član Glasbene matice Ljubljana in leta 2020 na povabilo član Slovenske matice.
Bil je prejemnik Prešernove nagrade za življensko delo za leto 2024.

Koreografije in režije: Njegov ustvarjalni opus v Sloveniji pa tudi v Avstriji, Italiji, Hrvaški, Srbiji, Irski, Bolgariji, Slovaški predstavlja prek 80 baletnih koreografij na glasbo tujih in slovenskih skladateljev (Prokofjev: Peter in volk, Romeo in Julija, Kamniti cvet, R. Strauss: Till Eulenspiegel, Auric: La Chambre, Čajkovski: Trnuljčica, Caprice, Romeo in Julija, Weill: Sedem smrtnih grehov, De Falla: El Amor Brujo, Françaix: Goli cesar, Hačaturjan: Spartak, Blacher: Othello, Hamlet, Constant: Cyrano de Bergerac, Ravel: Bolero, Grieg: Peer Gynt, Lehar: Vesela vdova, Stravinsky: Ognjena ptica, Bliss: Šah-mat, Osterc: Iluzije, Arabeske, Maska rdeče smrti, Savin: Čajna punčka, Ciglič: Obrežje plesalk, Ukmar: Godec, Petrić: Kurent, Škerjanc: Gazele, Mařenka, Kozina: Gorjanske bajke, Vrhunc: Mali princ itd.), 80 koreografij v opernih in dramskih predstavah, prek 40 koreografij za posebne prireditve, 33 opernih in operetnih režij (Bizet: Carmen, Puccini: Tosca, Verdi: Trubadur, Traviata, Mozart: Ugrabitev iz Seraja, Figarova svatba, La Finta Giardiniera, Gluck: Le Cinesi, Menotti: Medij, Konzul, Donizetti: Rita itd.) in 13 režij dramskih iger v francoščini (Anouilh, Moliere, Labiche, Tardieu, Feydeau, Cocteau, Orsenna itd.). Ob 70-letnici skladatelja Lojzeta Lebiča je novembra 2004 na Prevaljah predstavil baletno praizvedbo njegovih skladb Kons (b) in Krinka (na glasbo Korant). V okviru Slovenskega komornega glasbenega gledališča je pripravil tri premiere: leta 2003 Čudež v Kropi J. Offenbacha, leta 2004 pa Veliki dan Jožeta Dobrnika in Fantom v Händlovi hiši, oboje avtorja E. Streula, leta 2006 dve operi Wolfganga Amadeusa Mozarta Bastien in Bastienne ter Gledališki direktor, leta 2007 krstno izvedbo nove slovenske komorne opere Pierrot in Pierrette Tomaža Sveteta in leta 2008 komično opero ruskega klasicističnega skladatelja Vasilija Paškeviča Skopuh. V okviru sodelovanja med SKGG in SNG Opera in balet Ljubljana je predstavil leta 2009 režiji dveh enodejank: Gledališki direktor W. A. Mozarta in Ženitna pogodba G. Rossinija. Leta 2018 je režiral prvo slovensko opero iz leta 1780 BELIN Jakoba Frančiška Zupana, leta 2019 je bil režiser in koreograf za simfonično pesnitev Barve zelenega smaragda Avgusta Ipavca v Cankarjevem domu v Ljubljani.

Bibiliografija: Napisal je preko 40 knjig in preko 600 člankov večinoma s področja opere in baleta; njegovo najpomembnejše publicistično in raziskovalno delo je Razvoj baletne umetnosti v Sloveniji v dveh delih, poleg tega pa še druga dela, navedena v bibliografiji.
Sodeluje pri številnih enciklopedičnih edicijah: Enciklopedija baleta, Moskva; Vse o balete, Moskva; Jugoslovanski glasbeni leksikon, Zagreb; Baletni almanahi, Berlin; Enciklopedija Slovenije, Ljubljana, World Encyclopedia of Contemporary Theatre, Toronto; Veliki leksikon DZS, Ljubljana; Slovenski gledališki leksikon, Ljubljana; Slovenski biografski leksikon, Ljubljana; Ballettjahrgang Deutschland, Terminološki slovar SAZU, Ljubljana; Concise Oxford Dictionary of Ballet, London; International Encyclopedia of Dance, New York; Gledališki besednjak, Ljubljana; The World of Theatre, ITI-Bangladesh, Veliki angleško-slovenski slovar Oxford - DZS, Ljubljana. Bil je tudi glavni in odgovorni urednik Gledališkega lista Opere in baleta SNG Ljubljana, član uredništva Gledališkega lista Opere in baleta SNG Maribor in sodeloval pri izdajah Glasbeno-narodopisnega inštituta v Ljubljani, uredništvu zbornikov "50 let slovenskega baleta", "20 let Srednje baletne šole v Ljubljani", "Baletna šola v Ljubljani 1948-1993", "100 let operne hiše v Ljubljani", "25 let Festivala Ljubljana", "30 let Festivala Ljubljana", "Slovenian Thetare 1993 in 1994", za katere je napisal večino člankov.

Predavanja: V ZDA (Brandeis University, U.C.L.A., University Dallas, University of Illinois, Ballet Guild of Chicago), na Finskem (Savonlinna), v Nemčiji (Köln, München, Essen), Avstriji (Dunaj, Wolfsegg), na Madžarskem, v Belgiji, Franciji (Cabourg), v Bosni in Hercegovini (Bjelašnica), na Hrvaškem (Opatija, Grožnjan) in v Sloveniji. Novembra 2003 je vodil seminar o plesni pisavi Društva baletnih umetnikov Slovenije, januarja 2004 je predaval o starinskih plesih na seminarju Zavoda RS za šolstvo v Olimjah. Leta 2001 in 2005 je bil gostujoči profesor na Hochschule für Schauspielkunst “Ernst Busch”, Berlin, leta 2004 in 2008 je bil gostujoči profesor za predmet koreografije in leta 2009 za predmet Zgodovina baleta na Mednarodnem baletnem seminarju v Wolfseggu v Avstriji. Oktobra 2009 se je s člankom ''Premostitev razlik med kulturami'' udeležil Mednarodnega kongresa uglednih državljanov sveta v Istanbulu v Turčiji.