Popolni Sončev mrk - 8. apr. 2024 - ZDA, Texas, Bogata ("po domače")
Total Solar Eclipse - April 8, 2024 - USA, Texas, Bogata (in Slovenian, "Rich-Woman")
(Astronomical Society Vega, U3 - Slovenia)
"And what an AMAZING eclipse... wasn't it!"

Nebeški "vitraž" in "katedrale" našega časa
ali
od izginotja Sonca v Bogati (Texas) do detektorja gravitacijskih valov LIGO v Livingstonu (Louisiana).

Zakaj je dobro, da si ogledamo Sončeve mrke?


Sončevi mrki pomirjajo in združujejo ljudi vseh celin in generacij. Mrki povezujejo preteklost, sedanjost in bodočnost človeštva, njegovo ustvarjalnost. A ne samo to. Sonce in Luna sta s svojim plesom prispevala in še prispevata, neverjetno veliko v zakladnico razumevanja vesolja, k merjenju razdalj v Osončju, k zapisu nebesne mehanike, k potrditvi posebne in splošne teorije relativnosti, med S. mrkom smo odkrili helij in tudi k razumevanju meteorologije, k poletom v vesolje, njun ples določa naš koledar, ritem življenja ter seveda, kar je najvažnejše, k razumevanju položaja človeka in nastanka življenja na Zemlji in v vesolju. Tudi tokrat - ko smo se po sedmih letih spet podili za Sončevim mrkom po ZDA, letos v "zloglasnem" Texasu, v obupnem vremenu, a nam je uspelo - smo se ogromno naučili in prišli domov z več prijatelji in seveda bogatejši, čeprav z manj denarja v žepu.
Če smo natančnejši, so mrki v resnici posledica plesa treh teles, Zemlje, Lune in Sonca - kot poje Lovšin: "... mi trije smo najboljši par ...".
Ko smo že omenili helij, povejmo še, da je helij tudi glavni produkt zlivanja (fuzije) ioniziranega vodika v sredici Sonca in to je milijarde let trajajoči vir energije Sonca (masni defekt E = Δm*C²) - in življenja na Zemlji.

Geographic coordinate: 33.47 °,  -95.214 °
Total solar eclipse (100.00%)
Obscuration 100.00% 
Magnitude  1.0277
Duration 2h, 39m, 4s 
Duration of totality 4m, 21s

Partial begins 8 Apr, 12:26:52
Full begins 8 Apr, 13:44:06
Maximum 8 Apr, 13:46:17
Full ends  8 Apr, 13:48:27
Partial ends  8 Apr, 15:05:56

Times shown in local time (CDT)

Avg. Cloud Cover 56% (since 2000)

Tem.[°C]         R. vla.[%]    Gos. H20 pare[g/m3]  Sončev mrk 
-------		 ---------       -------------------     --------------------------- 
33 		51.0 		18.2 		  2024-04-08 S. MRK maks. tem., r. vla. pri dani tem. *****
26.5		65.0 		16.3 		  2024-04-08 S. MRK min.   tem., r. vla. pri dani tem.  ***** 
26 		26 		6 		  2017-08-21 S. MRK maks. tem., r. vla. pri dani tem. **
20		35.5 		6 		  2017-08-21 S. MRK min.   tem., r. vla. pri dani tem.  ** 
25 		52 		12 		  1999-08-11 S. MRK maks. tem., r. vla. pri dani tem. 
21		65		12		  1999-08-11 S. MRK min.   tem., r. vla. pri dani tem. 
18.5 		62 		10 		  2006-03-29 S. MRK maks. tem., r. vla. pri dani tem. 
16.5 		71 		10 		  2006-03-29 S. MRK min.   tem., r. vla. pri dani tem.

Tabela ekstremnih temperatur, pripadajoče gostote vodne pare, relativne vlage, ki se od Sončevega mrka do mrka dopolnjuje, je na nek način moja najdaljša fizikalna vaja, ki traja že 25 let.
Zgornja tabela kaže, da je zdaleč najmanj zračne vlage bilo prav med mrkom 21. 8. 2017 v kraju Casper, ZDA - nadmorska višina 1600 m (nizka vlaga je značilna za visoke lege, recimo za Kredarico). Gostota vodne pare (zaokrožena na gram/m³) je bila leta 2017 le 6 g/m³, na Madžarskem 1999 pa kar 12 g/m³ (2x več). Kot smo že omenili, je vodna para izjemno dober absorber dolgih valov, ki jih seva površina Zemlje (je najvažnejši toplogredni plin v atmosferi, ki nam omogoča življenje - toplogredni plini torej niso zmeraj škodljivi, le preveč jih ne sme biti). Če je pare manj, se torej površina Zemlje in zrak hitreje ohlajata. Na kratko povzeto - med Sončevim mrkom v okolici kraja Casper, 1600 m nad morjem, so nizka vlaga, visoka nadmorska lega in suha tla botrovali k nekoliko nepričakovani dinamiki poteka temperature – glede na prejšnje mrke. A temperatura zraka je med letošnjim mrkom padla še nekoliko izraziteje, za 6,5 °C. Zanimivo je, da je letos spletnih virov na temo padca temperature med mrkom precej manj kot med prejšnjimi mrki. Direktno primerljiva sta poletna mrka 1999 in 2017 (saros 145) in pomladna mrka 2006 in 2024 (saros 139). Pri večini mrkov je razvidno, da se absolutna količina vlage v zraku med mrkom praktično ni spreminjala (gostoti vodne pare sta glede na minimalno in maksimalno temperaturo pri vseh Sončevih mrkih ohranjali enako vrednost) - torej se zračna masa, glede razmerij med plini, na kraju meritev v povprečju ni zamenjala (razen občasnega mešanje zraka zaradi zmernega vetra, kar se opazi na grafih v nihanju temperature in relativne vlage).
Pri letošnjem mrku pa je gostota vlage prvič padla iz 18.2 g/m³ na 16.3 g/m³ (ali celo na 15.8 g/m³ na prvem minimumu), kar v uri ni tako malo. Po mrku pa je gostota vodne pare spet nekoliko narasla. V resnici smo tokrat tudi prvič opazovali mrk med delno oblačnim vremenom - pred nevihto - kar bi lahko razložilo nestabilnost atmosfere in s tem povezano nihanje gostote vodne pare. Letos je bila gostota vodne pare tudi najvišja med vsemi mrki, ki sem jih pomeril - kar 18 g/m³. To je bil tudi pogoj za popoldanske nevihte na tem delu Texasa (širša okolica kraja Bogata). Letos je bila pred mrkom izmerjena tudi zdaleč najvišja temperatura pred mrkom - to je kar 33 ° C. To je tudi eden od razlogov za zelo globok padec temperature med mrkom - po Stefanovem zakonu velja, da je pri višji temperaturi izrazitejši izsev (j ∝ σT⁴). Če bi telo sevalo v vesolje, kjer je temperatura le nekaj K, potem bi lahko predpostavili, da se temperatura telesa s časom (dT/dt) manjša na četrto potenco same temperature, saj velja znana povezava za toplotni tok
dQ/dt = mcdT/dt = SeσT⁴,
kjer je e emisivnost, S pa površina telesa, σ je Stefanova konstanta, m je masa telesa, c je specifična toplota.
A pri tleh se telesa ne ohlajajo direktno v vesolje.
Kot vpliva globalno segrevanje na mnoge vidike našega življenja, se zdi, da vpliva tudi na amplitudo padca temperature zraka med Sončevimi mrki, le ta nekoliko narašča, kot narašča globalna temperatura. To nam dokazujeta tako zakon o prevajanju toplote, kot Stefanov zakon o toplotnem sevanju. Poglejmo, kako sta o tem razmišljala Newton in posredno naš Stefan in dokažimo našo trditev na preprostih modelih.


Vir slik: https://www.sarthaks.com/759059/state-and-prove-newtons-law-of-cooling
Izguba toplote telesa s temperaturo T zaradi prevajanja toplote (izmenjava energije med atomi in molekulami telesa in okolice) v okolico, ki ima nižjo temperaturo To, je sorazmerna s temperaturno razliko ΔT = T - To in seveda s toplotno kapaciteto samega telesa in okolice, oziroma s toplotno prevodnostjo. Učili smo se tudi, da se toplotni tok (dQ/dt) s telesa z maso m zapiše kot dQ/dt = mcdT/dt, c je specifična toplota, dT je sprememba temperature v času dt. Tako velja za časovno spremembo temperature (to je manjšanje temperature telesa) kar sorazmernost:
-dT/dt ∝ T - To.
Ta enačba nas torej pripelje do Newtonovega zakona hlajenja, ki pravi, da je hitrost izgube toplote iz telesa sorazmerna temperaturni razliki med telesom in okolico. Ta formulacija predpostavlja homogeni medij (okolico) in telo. Okoliški medij pa naj ima konstantno temperaturo To. Ta preprost model je za naš namen, to je oceno, kako intenzivno pade temperatura med mrkom, glede na maksimalno temperaturo pred popolno fazo mrka, čisto dovolj. Tako velja
-dT/dt = (T - To)/τ.
V časovni konstanti τ se izražajo lastnosti telesa, toplotna kapaciteta, prevodnost telesa in okolice.

Pod določenimi pogoji lahko podobno enačbo zapišemo tudi za toplotno sevanje, zakaj?

Vemo, da je neto izguba toplote telesa zaradi toplotnega sevanja po Stefanu sorazmerna z razliko (T⁴ – To⁴) in da torej velja enačba za izsev telesa L = Seσ(T⁴ – To⁴).
- kjer je e emisivnost telesa (ta je realno manj kot 1), S pa njegova površina, σ je Stefanova konstanta.
Če predpostavimo da je T = To + ΔT in če je razlika temperatur sevajočega telesa in okolice ΔT zelo majhna (ko je torej ΔT/To << 1), potem velja zveza
(T⁴ – To⁴) ≈ 4To³(T-To).
Zakaj?
Izraz (To + ΔT)⁴ lahko zapišemo kot To⁴(1 + ΔT/To)⁴ ≈ To⁴(1 + 4ΔT/To) - snov iz srednje šole, računanje z majhni vrednostmi (bolj učeno se temu reče razvoj v Taylorjevo vrsto).
Tako velja pri majhnih temperaturnih razlikah za izsev L telesa dober približek:
L ≈ 4SeσTo³(T-To)
Ker iščemo izsev pri majhni temperaturni razliki, lahko člen 4SeσTo³ privzamemo kot konstanto k in spet bomo dobili podobno odvisnost kot pri prevajanju, velja:
L ≈ 4SeσTo³(T-To) = k(T-To)

Ker je izsev L povezan z izgubo toplote dQ/dt in le ta je sorazmerna s časovnim odvodom temperature -dT/dt, spet pridemo do podobne odvisnosti kot pri prevajanju toplote:

-dT/dt ∝ T - To.

Takšno enačbo zapišemo s časovno konstanto τ v kateri se pri prevajanju izražajo lastnosti telesa in okolice, toplotna kapaciteta, prevodnost ali pri sevanju temperatura telesa, oz. okolice, emisivnost, Stefanova konstanta ... in tako spet dobimo znano enačbo:

-dT/dt = (T - To)/τ

Enačbo preoblikujemo in integriramo od Tz do T in od časa 0 do t.

∫dT/(T - To) = -∫dt/τ

Rešitev levo je logaritem ln(T - To), desno pa kar -t/τ. Ko vstavimo meje v izveden integral dobimo enačbo:
ln(T - To) - ln(Tz - To) = -t/τ - 0.

Končna enačba za časovno padanje temperature toplejšega teles z začetno temperaturo Tz glede na temperaturo okolice To je torej kar eksponentna (srednja šola - glejte tudi graf):

T = To + (Tz - To)e^-t/τ


Graf ohlajanja telesa za idealen primer T = To + (Tz - To)e^-t/τ - izpeljal že I. Newton. Temperatura pada hitreje, če je temperaturna razlika (Tz - To) višja.

Če narišemo to funkcijo, opazimo, da najbolj strmo pada na začetku pri višjih temperaturah telesa in strmina je odvisna tudi od temperature okolice To. To trditev velja preveriti še s strmino krivulje ali bolj učeno, kar z odvodom, ko velja:
dT/dt = -((Tz - To)/τ)e^-t/τ

In tako vidimo, da je padec v istem časovnem intervalu, recimo med Sončevim mrkom, kar sorazmeren z višino temperaturne razlike,
saj velja:
dT/dt = -((Tz - To)/τ)e^-t/τ in je strmina največja ob času t=0 enaka dT/dt = -(Tz - To)/τ
In to modelsko dejstvo kažejo tudi naše meritve - najvišji padec temperature med popolnim Sončevim mrkom se je zgodil letos, ker je bila med tem mrkom tudi temperatura najvišja glede na prejšnje mrke in z višanjem povprečne temperature (globalno ogrevanje) se ti padci temperatur med mrki samo še stopnjujejo. Tisto, kar je tukaj pomembno poudariti, da to kažejo tudi naše meritve poteka temperatur med popolnimi Sončevimi mrki. Do sedaj imamo 4 nize meritev. Tudi letošnja meritev potrjuje teoretični model ohlajanja, čeprav je bila letos gostota pare v zraku zdaleč najvišja.


Strmina ohlajanja je odvisna od začetne temperature. Telo z modro krivuljo ohlajanja z začetno temperaturo 20 °C (293 K) se ohladi za okrog 8 °C, a telo z rdečo krivuljo ohlajanja z začetno temperaturo 30 °C (303 K) se ohladi kar za okrog 16 °C, v eni uri. To je kar dobra prispodoba za padec temperature med dvema mrkoma z različnima maksimalnima temperaturama pred popolno fazo. Padci temperatur med Sončevimi mrki so, kot to potrjujejo tudi naše meritve, veliko izrazitejši pri višjih maksimalnih temperaturah.


Raztrosni diagram maksimalnih temperatur pred Sončevimi mrki glede na padce temperatur blizu popolne faze mrkov za mrke v letih: 1999, 2006, 2017, 2024. Padci temperatur med Sončevimi mrki so veliko izrazitejši pri višjih maksimalnih temperaturah. Kljub izrazitim razlikam v gostoti vodne pare, različnim vetrovnim razmeram, stopnji oblačnosti med mrki, je še zmeraj obveljal primarni vpliv Newtonovega zakona ohlajanja. Gre le za meritve štirih mrkov, pa vendar.

Tmaks_Tmin [°C]	Tmaxs [°C]	Leto
6.5		33		2024
6		26		2017
4		25		1999
2		18.5		2006

Tabela časovnega poteka mrka 8. aprila 2024 od Pacifika čez ZDA do Atlantika.

Začetek delnega mrka 	15:42:07 UT
Začetek popolnega mrka	16:38:44 UT
Najdaljše trajanje mrka 18:18:29 UT
Konec popolnega mrka	19:55:29 UT
Konec delnega mrka	20:52:14 UT

KAJ VSE SO NAM MRKI OMOGOČILI?

* V antiki so, s pomočjo kotov, razmerij senc, časa trajanja Luninih mrkov, določili velikost in razdaljo do Lune in ocenili velikost ter razdaljo do Sonca (Aristotel, Aristarh, Hiparh, ...), to je bil izjemen uspeh – glejte članek Antika in mrki (Spika, februar 2000).

* Med Sončevim mrkom (med slikanjem emisijskega spektra Sončeve korone) v Indiji je 18. 8. 1868 Jules Janssen odkrili element helij, žlahtni plin ⁴₂He (v laboratoriju na Zemlji je bil helij detektiran leta 1895 – odkril ga je W. Ramsay). Janssen je posnel spektralno črto helija med sončnim mrkom leta 1868, medtem ko jo je Norman Lockyer opazoval iz Britanije. Vendar je le Lockyer predlagal, da je črta nastala zaradi novega elementa, ki ga je poimenoval po Soncu. Helios v grščini pomeni Sonce. Helij je tudi glavni produkt zlivanja ioniziranega vodika v sredici Sonca. Pri tem procesu se sprosti ogromno energija (E = Δm*C² - razlika v masi elementov pred fuzijo in po njej, pomnožena s kvadratom hitrosti svetlobe), ki omogoča, da Sonce stabilno sveti že 5 milijard let in nam tako omogoča življenje. Ime helij je torej še kako posrečeno – no, izvor energije zvezd (fuzijo) in nastanek težkih elementov smo dojeli veliko pozneje. Helij je pričakovano drugi najpogostejši element v vesolju (večinoma je nastal, za razliko od ostalih masivnejših atomov, že po prvi nukleosintezi kamlu po velikem poku - ko je temperatura vesolja padla na okrog 10¹⁰ K - heliju tako tudi pravimo pepel velikega poka). Seveda so tudi vsi ostali elementi do železa večinoma produkt fuzije v zvezdah, težji pa so posledica eksplozij supernov, trkov. Veliko težkih elementov kot so zlato, platina, uran, plutonij, jod, tudi delno železo, itn nastane pri brutalnih trkih nevtronskih zvezd – letos so tak trk potrdili tudi preko gravitacijskih valov – izjemno (zaznala observatorija LIGO in Virgo – s senzorji, laserskimi interferometri, teorijo gravitacijskih valov, trki črnih lukenj, se v Sloveniji ukvarja dr. Andrej Čadež). Do sedaj smo take trke zaznavali samo preko GRB - kratkih izbruhov sevanja gama (po katerih se lahko zgodi eksplozija imenovana kilonova, ki je tip supernove, po svetlosti 1000 krat klasična nova – v Sloveniji se z gama izbruhi ukvarja dr. Andreja Gomboc). Veliki pok, nove, supernove, kilonove, trki - kakšen gromozanski »kraval« se je torej že zdavnaj moral zgoditi v vesolju, da smo ljudje sploh lahko nastali. V nas in ostalih živih bitjih je namreč poleg večinskega vodika (nastal je tik po »velikem poku«) in kisika, še veliko ogljika, dušika (to so sestavni deli DNK - aminokislin), natrija, fosforja, kalcija, tudi železa, joda, ... mi ljudje pa bi kdaj dali prav vse za zlato, odšli v Ameriko, Afriko ..., se ugonobili z uranom ...
Še zanimivost – v vesolju je po številčnosti helij takoj za vodikom, ga je celo četrtina. A so ga odkrili (kot smo že omenili zgoraj) prej ob Soncu v koroni (med Sončevim mrkom), kot na Zemlji - 1868 J. Janssen in N. Lockyer. In - zakaj je bilo temu tako?

Slika: Levo zgoraj Jules Janssen, desno Helijeva rumena crta valovne dolžine 587.562 nm je takoj za zeleno barvo – slikano med mrkom, vir: APOD. Slika spodaj je emisijski spekter Sončeve korone - rumena črta valovne dolžine 588 nm v prehodu v rdeč del spektra pripada Heliju.


Norman Lockyer pa je neznano emisijsko črto opazoval iz Britanije. Vendar je le Lockyer predlagal, da je črta nastala zaradi novega elementa, ki ga je poimenoval po Soncu.


Helijev spekter iz wiki.

Helium wavelengths - helijeve emisijske črte (nm)

Val. dol.   barva
Wavelength  Color 
----------  ----------   
438.793 w   violet     (vijolična)
443.755 w   violet     (vijolična)
447.148 s   violet  *  (vijolična)    
471.314 m   blue       (modra)  
492.193 m   blue       (modra)
501.567 s   cyan    *  (cian - modrozelena, sinja)
504.774 w   cyan       (cian - modrozelena, sinja)
587.562 s   yellow  *  (rumena)
667.815 m   red        (rdeča)

s=strong (močna), m=med (srednja), w=weak (šibka)

* Eno ključnih potrditev splošne teorije relativnosti je omogočil Sončev mrk 1919

Slika: Kot odklona žarka iz prvotne smeri tik ob Soncu je po Einsteinu: ϑ = 4GM/(c²R) = 1,75 '' (če bo »slučajno« kdo od bralcev računal odmik, je rezultat potrebno iz radianov spremeniti v ločne sekunde: M = 1,99*10³⁰ kg je masa Sonca, R = 695700000 m polmer Sonca, c = 299792458 m/s = 3*10⁸ m/s hitrost svetlobe, G=6,67408*10^-11 m³·kg^-1·s^-2 gravitacijska konstanta). Izvor razmerij med količinami v formuli se da celo v srednji šoli do neke mere pojasniti, a samo do polovice Einsteinovega rezultata, preko poti fotona po hiperboli mimo Sonca. Nekaj podobnega, napako polovične vrednosti, je Einstein naredil leta 1911 in že drugi pred njim (Soldner), a je enačbo, preko splošne teorije relativnosti, korigiral leta 1915. O odklonu svetlobnih žarkov v gravitacijskem polju (zaradi teže) so razmišljali že mnogi pred Einsteinom – Newton, Laplace, Cavendish je izvedel račun, a brez objave. Prvi izračun odklona žarka v gravitacijskem polju Sonca pa je leta 1804 objavil že omenjeni nemški fizik in astronom Johhan Soldner.

Slika: Hiperbola (rdeči krivulji na grafu) je lahko pot delca, telesa z maso (m) - recimo kometa - v gravitacijskem polju masivnega sfernega lupinasto homogenega objekta – recimo zvezde z maso (M). Pogoj je, da ima delec skupno energijo večjo od nič. Tudi fotoni potujejo po hiperboli, a za delce visokih energij in hitrosti je potrebno upoštevati mehaniko splošne teorije relativnosti. In prav meritve uklona svetlobe ob Soncu (ob Sončevem mrku se tako navidezno premakne lega zvezd, ki navidezno ležijo tik ob Soncu) so bile še en dokaz, da so postulati splošne teorije relativnosti pravilni.



Vožnja do New Orleansa, ogled mesta, sledi ogled LIGO (Livingston)





Na poti v New Orleans - foto Zorko V. (9. apr. 2024)


Tjaša Drnovšek je takole zapisala:
Oak Alley Plantation
Reka Mississipi je na svojem južnem delu, ko se bliža New Orleansu, obdana z visokim nasipom. Na razdalji ca. 30 km od New Orleansa, takoj za nasipom se razprostira mogočna plantaža Oak Alley. Ime je dobila po znamenitem drevoredu ca. 200 let starih hrastov, ki so že tako mogočni, da tvorijo v bistvu 240 m dolg tunel. Na plantaži so v preteklosti gojili sladkorni trs in začetki segajo v dobo suženjstva. Danes je odprta za javnost in zgodovinski zaščitena.
Op.: na tej plantaži niso snemali filma Gone with the Wind – kot smo zmotno mislili, ampak A Long Hot Summer (Paul Newman). Gone with the Wind so snemali v Kaliforniji.


















Slika Sončevega mrka s strani "Astronomy Picture of the Day" - https://apod.nasa.gov/apod/archivepix.html


Slike kometa 12P/Pons-Brooks strani "Astronomy Picture of the Day" - https://apod.nasa.gov/apod/archivepix.html
Komet žal med mrkom ni bil viden - so ga pa (komaj) ujeli nekateri fotografi.


Kako se je končal popolni sončni mrk
Avtorstvo videoposnetka in avtorske pravice: David Duarte

Pojasnilo: Kako se konča popolni sončni mrk? Da, Luna se premakne iz polnega zakrivanja Sonca, vendar se v prvih nekaj sekundah prehoda, pojavijo zanimive stvari. Prvi se imenuje diamantni prstan. Svetloba se lahko siplje med gorami in nižinami na Luninem površju, kot je videti iz vaše lokacije, zaradi česar je ta nenadna prva svetloba, v kombinaciji s korono, ki obdaja Luno, videti kot diamantni prstan. V nekaj sekundah se nato pojavijo drugi svetlobni snopi, ki se skupaj imenujejo Baileyeve kroglice. V videu se morda zdi, da je rožnata trikotna prominenca na Soncu nekako povezano s tem, kje se Sonce začne znova pojavljati, vendar ni. Opazovalci iz drugih lokacij so videli Baileyjeve kroglice na različnih lokacijah okoli Lune, stran od ikoničnega trikotnika sončne prominence, ki je bila vidna vsem. Video je bil posnet s specializirano opremo iz kraja Novi Boston, Teksas, ZDA, 8. aprila 2024.
Vir: APOD

https://www.youtube.com/embed/I_88S8DWbcU?rel=0 - animacija trka črnih lukenj

Pojasnilo: Bailyjevi biseri se pogosto pojavijo na mejah popolne faze sončnega mrka. Biseri sončne svetlobe še vedno svetijo skozi vrzeli v razgibanem terenu vzdolž silhuete Luninega roba. Njihov videz je zabeležen na tem dramatičnem sestavljenem časovnem zaporedju posnetkov. Serija slik sledi Luninemu robu od začetka do konca popolnosti, med sončnim mrkom 8. aprila iz Duranga v Mehiki. Zajamejo tudi rožnate protuberance plazme, ki se vijejo visoko nad robom aktivnega Sonca. Eden od prvih krajev v Severni Ameriki, ki ga je 8. aprila obiskala Lunina senca je bil Durango, kjer je popolni mrk trajal okoli 3 minute in 46 sekund.

Na zgradbi je napis ARTEMIS - to je program vrnitve na Luno.
Ta program bi se naj začel izvajati že letos (2024), a letos poleta na Luno ne bo. Izstrelitev je trenutno predvidena šele septembra 2026, če ... Pred leti smo upali, da bi se ponovni polet na Luno zgodil letos ob našem obisku 2024, a to je bil račun brez krčmarja (brez Nadse) ...
Predavanje Rebecce M. Bresnik - NASA (Back to the Moon Plan) - se je zgodilo 13. nov. 2019. In poglejmo, kaj sem takrat zapisal (še prej pa slika Rebecce M. Bresnik - njen mož je astronavt slovenskega rodu).

Rebecca M. Bresnik na Šentvidu predstavlja program ARTEMIS (13. nov. 2019) - vrnitev na Luno. Njen mož je astronavt slovenskega rodu Randy Bresnik, ki je 12. marca 2018 tudi gostoval na Gimnaziji Šentvid - Ljubljana.
Vesoljski program Artemis izvaja pretežno NASA in mednarodni partnerji, kot so Evropska vesoljska agencija (ESA), JAXA in Kanadska vesoljska agencija (CSA) s ciljem pristanka prve ženske in naslednjega moškega na Luni - natančneje na območju južnega lunarnega pola do leta 2024 (a izstrelitev je trenutno predvidena šele septembra 2026). NASA vidi Artemis kot korak k dolgoročnemu cilju, da vzpostavi trajnostno prisotnost na Luni, postavi temelje za izgradnjo lunarnega gospodarstva in na koncu pošlje ljudi na Mars.
Od kod ime. Artemida je v grški mitologiji sestra dvojčica Apolona (od tod ime prve misije "Apollo") in hkrati boginja Lune. Artemida je ena od dvanajstih velikih bogov. Je boginja pravične vojne, Lune, lova, živali, narave, rasti in rojstva in zaščitnica slabotnih ter otrok. Bila je hči Lete in Zevsa.
Nova raketa se imenuje zelo preprosto in sicer kar "Space Launch System (SLS)". SLS plovilo bodo s časom nadgrajevali v bolj močne različice. Prva verzija Block I bo dvignila 95 ton v orbito. Večja verzija Block II pa bo lahko dvignila vsaj 130 ton v orbito. To je 12 ton več kot Saturn V in bi tako postala najmočnejša raketa. To je sicer manj od preklicanega projekta Ares V (188 ton). SLS bo lahko izstrelila astronavte v destinacije kot so Luna, Mars in asteroidi.

LINKI NA OSTALE MRKE!

Sončev mrk 21. avgusta 2017 - ZDA - pripada 145. sarosu, kot znameniti mrk iz 11. avgusta 1999.




Osnovni podatki - Sončev mrk 29. marec 2006 (Turčija).


Sončev mrk, 11.8.1999, Madžarska, posnela: Peter Mihor, Zorko Vičar.
OGLEJTE SI GALERIJO POSNETKOV MRKA IN OPIS NEKATERIH METEOROLOŠKIH POJAVOV OB MRKU






Nazaj


Clarence Frogman Henry - I Ain't Got No Home
Doug Kershaw: Mamou Two-Step (Zydeco)
CAJUN MUSIC WITH PAYS D'EN HAUT (TIT GALOP POUR MAMOU)
NATIVE AMERICAN FLUT, Drumming
Top 10 Most Beautiful Songs
Luigi Boccherini - MASTER AND COMMANDER
- neznana ...
Vide Cor Meum



Jermanova vrata

Da se grozni prepad v Grintovcih, ki se ure daleč vidi, Jermanova vrata imenuje, se je za voljo sledeče prigodbe zgodilo:
Brez ovinka je Turek Abdala s svojo drhaljo po celjskem krogu divjal. Slovenci so bili nesložni in niso eden drugemu pomagali. Če je bil Kranjec v nadlogi, se Štajerec zmenil ni; zato pa tudi oni ni porajtal če je ta trpel. Le Korošci in Kranjci so še nekako skup držali. Tudi tabart se v kup orožajo in precej veliko vojsko na noge spravijo, ki se pri Celovcu utabori, kjer se je po glavni napad pričakoval. Pa vendar je tudi v Pliberku in več drugih trgih in vaseh posadka ležala, ki je dovolj močna bila, se bila tako dolgo braniti, da bi ji glavna armada na pomoč prišla.
Ko je Abdala Doljni Štajer izropal, se mahoma na Koroško zažene, tudi tukaj svojo plenaželjenost nasititi. Pa okanilo ga je. Ljudje so svojo blago v Celovec zvlekli in se po gorah poskrili. Take kraje, ki so bili s posadko prevideni, so Turki v miru pustili in so rajši dalje šli. Pa nikjer ne dobe nič. Ko zvedo, kaj in kako, se tako razsrde, da naravnost nad Celovec gredo in prisežejo, mesto razdejati, in vse živo v njem pokončati
Abdala ima 25.000 vojščakov, ko je kristjanov le 12.000. pa njih vodja Golobek (Gallenberg?) jih tako navduši, da vse turške napade zmagljivo odbijejo. –
Abdala vidi, da mora najprej Globeka odpraviti, če se če Celovca polastiti. Ker je v boju premagan in mu vsa sila spodleti, si zvijačo izmisli. – Globek je imel častilakomnega sina, Enrika po imenu. Ta se je kar zelo togotil, da cesar ni njemu, ampak očetu višjega vodstva armade dal. To je tudi Abdala zvedel in veliko upanje ga navda. Brž pošlje skrivaj k Enriku poslance, ki mu v imenu sultana obljubijo, da zmore urški paša biti, če kristjansko vojsko na kako vižo s pota spravi in jih v Celovec pripelje. On sicer o začetku oporeče, pa čast paša se mu tako svetla zdi, da zadnjič omahne in obljubi, željam Abdala ustreči. Enrik zdaj gleduhe podkupi, da popolnoma kriva sporočila Golobeka prinašajo. Rekli so, da so Turki Koroško in Štajer popustivši na Kranjsko udarili, da so celo do Kamnika vse pokončali in da je že to mesto od njih obleženo. Brž se Golobek pri ti novici vzdigne, svoj taboj popusti in z vso vojsko skoz Kranjsko goro proti Kamniku koraka. Med potjo se Enrik zgubi. Nihče ni vedel, kam da je prišel. Tri drage dni ga oče išče, in bil bi ga še dalje iskal, če bi ga ne bila armada z velikim hrupom prisilila, neposrednega sina v nemar pustiti in rajši v otetbo Kamnika hiteti.
Ko vojska do Velesovega pride, se prepriča, da ni v teh krajih od Turka ne duha ne sluha. Globek vidi, da je goljufan in ukanjen, on vidi nevarnost, v kateri se nezavarovano Koroško znajde, on vidi pogubo Celovca, ki ima le majhno posadko, in vidi pogubo slave, ki si jo je krvavo pridobil. Vse to ga tako bridko zadene, da ga mrtvo ud udari in ob življenje pripravi. Le nanj je armada še nekoliko porajtala. Ko je pa on preč, začne strašno divjati. Veliteljem izdajo očita, jih zgrabi in na strašno vižo konča. Eni so živi pokopani, drugi zazidani, še drugi pa v bariglje, ki so bile z žeblji obite, nabasani in tako po bregu spuščeni. Bili so večjidel Nemci, ki se za voljo neznanosti jezika še zgovoriti niso mogli. Pol ure na široko njih streseni udje leže.
Cela armada se zdaj zbere, kaj je zdaj početi, kako bi se najprej na Koroško prišlo. Prepočasi bi bilo potem potu nazaj iti, po katerem je prišla. Ne le Celovec,vse Koroško bi med tem že Turek lahko preplavil in pokončal. Dolgo brambovci za noben svet ne vedo, pa zadnjič stopi neki lovec – Jerman po imenu – sred njih, ki jih pove, da zna pot, ki bi jih, če bi le količkaj hitro šli, do noči na Koroško zemljo pripeljala. Če mi obljubite, pristavi on, v vsem tako ravnati, kot bi jaz hotel, vam čem to pot pokazati. – Ker le hoče, mu tovariši obljubijo. Jerman jih pelje skoz gozde in strašne pečovine noter do nekega velikega prepada. Zdaj je pot boljša. Kmalu pridejo na vrh, kjer že Koroško zagledajo. Predaleč še noč postane, prvo vas dosežejo. Bila je prazna, le nekaj pastirjev je ostalo, ki jim povedo, da je Abdala pri Celovcu in da to mesto naskakuje. Urno jo brambovci dalje mahnejo, čez travo in trdnjavo derejo in proti obležnemu mestu hite. Bilo je že v zadnjih medlevicah, nasipi so bili že na krajih predrti, posadka se je po vednih bojih na osemdeset mož znižala. Če so ravno brambovci trudni in lačni, ko Celovec zagledajo, jih vendar nadloga domovja tako vname, da še tisti dan Turke zagrabijo. Boj je strašen in dolgo trpi. Pa zadnjič omaga Abdala in zbeži. Pobegnjenci se tudi z gor vrnejo in črno vojsko napravijo in ostanke Turkov pobijejo. Abdala pade. Med ujetimi je tudi Enrik, Golobekov sin. Da bi osveti svojih premagovalcev odšel, sam sebe ob življenje pripravi. Pa tudi kristjani so marsikakega vrlega moža zgubili, med drugimi tudi Jermana, ki je najprvi v boju stal in tukaj slavno smrt našel. Prepad, čez katerega je on obrambovce k otetbi Koroškega peljal, se še zdaj po njem »Jermanova vrata« imenuje.
Zgodbo o Jermanu je zapisal Andreja Tomc - po Zbranem delu Janeza Trdine.
Prvič pa sem poslušal to izjemno pripoved z ust nam drage Dušice Kunaver, ki je nam, ljubiteljem astronomije, pripovedovala izjemne zgodbe iz naše zgodovine. Vesolje se seveda odraža tudi v naši poučni dediščini.