Popolni Sončev mrk - 8. apr. 2024 - ZDA, Texas, Bogata ("po domače")
Total Solar Eclipse - April 8, 2024 - USA, Texas, Bogata (in Slovenian, "Rich-Woman")
(Astronomical Society Vega, U3 - Slovenia)
"And what an AMAZING eclipse... wasn't it!"


Skripto priredil
Zorko Vicar
Slike
Zorko Vičar in ekipa
Animacija
Zorko Vicar
Zgoraj si s klikom na puščico > lahko pogledate nekaj slikic s poti po ZDA 2024. Ostala vsebina s slikami pa je spodaj. Glasbo povezano s to stranjo lahko spodaj ugasnete ali izbereze katero drugo ...




V izdelavi !!!

POT PO ZDA:
Houston, ogled Sončevega mrka, Johnson Space Center, New Orleans, ogled LIGO, Florida - Miami Beach, Orlando, Kennedy Space Center / Cape Canaveral, Miami, zimski domovanji - botanični vrt - Edisona in Forda v mestu Fort Myers, Florida, park Everglades ...

Obiskali smo 3 zvezne države Texas, Louisiana, Florida. Prepotovali smo okrog 3000 km poti s kombijema in avtobusom, ter cca 2000 km z letalom (notranji let) in seveda zelo dolgi "ovinkasti" poleti tja in nazaj.


VSEBINA:
- uvodno razmišljanje o potovanju in S. mrku (8. apr. 2024) z nekaj slikami po dnevih
SLEDIJO SLIKE PO DNEVIH
- slike in opis za (2024-04-06) (pot Slovenija - ZDA: Houston¸ ) - karta poti, ZDA
- slike in opis za (2024-04-07) (Houston - Johnson Space Center - Texas)
- slike in opis za (2024-04-08) (uspešen ogled popolnega Sončevega mrka - Bogata v Texasu)
- slike in opis za (2024-04-09) (pot v New Orleans)
- slike in opis za (2024-04-10) (ogled New Orleansa)
- slike in opis za (2024-04-11) (ogled detektorja gravitacijskih valov LIGO - Livingston, ogled mesta Baton Rouge - Louisiana)
- slike in opis za (2024-04-12) (polet Houston - Miami, kopanje na Miami Beach - Florida, Orlando)
- slike in opis za (2024-04-13) (ogled centra v Cape Canaveralu - čudovit Kennedy Space Center)
- slike in opis za (2024-04-14) (zimski domovanji Edisona in Forda - Fort Myers na Floridi)
- slike in opis za (2024-04-15/16) (obisk čudovitega parka Everglades, vožnja z Airboati, pozen polet domov ...)

- predavanje (2024-05-25 18:00:00) DUP (DRUŠTVO UNIVERZITETNIH PROFESORJEV LJUBLJANA) - Reber 11, Ljubljana




Uvodno razmišljanje o potovanju in Sončevem mrku (8. apr. 2024, ZDA, Texas, kraj ogleda - Bogata)

Nebeški "vitraž" in "katedrale" našega časa
ali
od izginotja Sonca v Bogati (Texas) do detektorja gravitacijskih valov LIGO v Livingstonu (Louisiana).


Zakaj je dobro, da si ogledamo Sončeve mrke?


Sončevi mrki pomirjajo in združujejo ljudi vseh celin in generacij. Mrki povezujejo preteklost, sedanjost in bodočnost človeštva, njegovo ustvarjalnost. A ne samo to. Sonce in Luna sta s svojim plesom prispevala in še prispevata, neverjetno veliko v zakladnico razumevanja vesolja, k merjenju razdalj v Osončju, k zapisu nebesne mehanike, k potrditvi posebne in splošne teorije relativnosti, med S. mrkom smo odkrili helij in tudi k razumevanju meteorologije, k poletom v vesolje, njun ples določa naš koledar, ritem življenja ter seveda, kar je najvažnejše, k razumevanju položaja človeka in nastanka življenja na Zemlji in v vesolju. Tudi tokrat - ko smo se po sedmih letih spet podili za Sončevim mrkom po ZDA, letos v "zloglasnem" Texasu, v obupnem vremenu, a nam je uspelo - smo se ogromno naučili in prišli domov z več prijatelji in seveda bogatejši, čeprav z manj denarja v žepu.
Če smo natančnejši, so mrki v resnici posledica plesa treh teles, Zemlje, Lune in Sonca - kot poje Lovšin: "... mi trije smo najboljši par ...".
Ko smo že omenili helij, povejmo še, da je helij tudi glavni produkt zlivanja (fuzije) ioniziranega vodika v sredici Sonca in to je milijarde let trajajoči vir energije Sonca (masni defekt E = Δm*C2) - in življenja na Zemlji.


Da smo se odpravili na pot, nikakor ni bilo samoumevno. Zdelo se je, da ne bom več zbral energije za tako zapleteno zgodbo, ki se je vlekla še iz časov pandemije covida-19. Za mrk 2020 v Južni Ameriki je bilo veliko navdušenja, veliko prijav, za program smo garali, bil je odličen ..., a vemo, da se je takrat svet skoraj ustavil, tudi observatoriji v Atacami. V nas pa je še tlela želja, da bi nekako vloženi trud vseeno realizirali preko mrka 2024. Program smo naknadno tudi modificirali z različico, ki je opisana spodaj. A se s strani takratne agencije ni dalo ničesar dogovoriti (razen morebiti različice 850 km izven popolne faze v Mehiki - tega absurda potencialni udeleženci še takrat niso poznali).
Sam sem se tako umaknil iz zgodbe in rade volje pozabil na to izjemno zahtevno logistiko priprave poti, pregovarjanje z udeleženci, z agencijo, stroški so tudi kar konkretni - tako tudi doma ni bilo ravno velikega navdušenja ... Sam imam tudi težave z vidom, s sluhom, nisem več najstnik, imam goro nerešenih življenjskih izzivov - in saj poznate, zakaj je meni tega treba ... A življenje preseneča.
Maja 2023 so me na Šentvidu nekateri udeleženci mrka 2017 še enkrat nenadejano in zelo prepričljivo nagovorili - " pa ja gremo ..." Bil sem v dilemi, zaradi že opisanega lastnega položaja. A vseeno sem pogledal po spletu, katera agencija sploh ponuja prelomni astronomski program 20. stoletja, to je Houston, Cape Canaveral (polet na Luno), po vrhu pa še kulturno izjemno zanimiv kultni New Orleans, neskončna močvirja, plantaže, unikatno glasbo ..., vse v bližini mrka 8. apr. 2024. In na začudenje sem ugotovil, da je to agencija, ki nas je 2006 popeljala v Turčijo na uspešen ogled mrka istega sarosa 139 - kako naključje.
Zapisal sem osnovno ogrodje programa s poudarkom na mrku in komunikacija se je začela. Najprej je izgledalo enostavno - prijave so letele, pojavljali so se še kolegi astronomi s podobnimi željami ... Tako, da nisem delal veliko reklame. A brez dramatičnega vložka ni šlo - zgodile so se hude poplave avgusta 2023 in s tem nekaj odpovedi, nekateri udeleženci pa so se raje odločili za Piramido Sonca - mesto Teotihuacan (niso pa vedeli, da tam sploh ne bo popolnega mrka) - a so hoteli porabiti že vplačan denar za mrk 2020 ..., bilo je še nekaj res nepričakovanih odpovedi. A do konca jeseni 2023 nas je bilo dovolj, to je 15. Agencija me je vpraša še, če bi vseeno še odprli potovanje v svojem katalogu, na spletu. Najprej sem bil skeptičen - problem je logistika, a ko sem pomislil, da bo tako še več Slovencev lahko videlo Sončev mrk, sploh mladih (mogoče nekateri prvič) in tehnološke katedrale modernega človeka, življenja - to so seveda centri poletov v vesolje - sem privolil. Tako se je število udeležencev kar kmalu podvojilo na 30. Pridružil se je tudi prof. Rasto Snoj iz Vegove s 4 simpatičnimi učenci, ki obiskujejo astronomijo kot izbirni predmet (Vegovi to edini uspeva). In še je bilo kar nekaj interesentov za pot (za njih mi je zelo žal) - a se je agencija odločila, da je 30 udeležencev številka, ki se še da obvladovati ... Vse ostalo je zgodovina - skoraj vse piše spodaj.

Velika raznolikost skupine po izobrazbi, letih, službah - a vzdušje je bilo odlično, pozitivno.
Samo še v Turčiji 2006 smo morebiti bili še bolj raznolika druščina sopotnikov Sončevih mrkov po starostni sestavi. Takrat je najmlajša udeleženka Veronika štela dobrih 7 let, tudi sedaj se nam je pridružila. Najstarejši udeleženec pa je takrat, čez palec, najbrž štel okrog 80 let. Tokrat pa je po letih vodil docent prof. Mitja Rosina - 88 jih šteje - tudi sopotnik in soorganizator pri mrku 2006. Najmlajši Klemen pa je imel tokrat 16 let - takrat, ko smo si ogledali mrk v Turčiji, še ni bil rojen. Tudi ostali trije fantje iz Vegove štejejo manj kot cikel saros ...
Bilo me je strah zame in še bolj za nekoliko starejše fante in dekleta (Marko, ki je zmeraj najbolj zvest našim popotovanjem, Tjaša, ki je že drugič potovala z nami, me prekašata za okrog 14 let, Mitja pa je že tako rekorder v letih in po številu videnih Sončevih mrkov ...). A uspelo nam je brez hujših zdravstvenih težav prestati (saj upam tako) to zelo naporno pot - to šteje več kot mrk, LIGO, parki ...
Iz turške ekipe smo bili štirje: Mitja R., Zorko V., Ana V., Veronika V.
Iz ZDA ekipe 2017 pa nas je bilo pet: Mitja R., Zorko V., Marko S., Helena K., Tjaša D.
Da smo videli tudi nam najbližji mrk 1999 (Slovenija - Goričko, Madžarska, Avstrija), pa nas je bilo najbrž vsaj 8 ... No Veronika je bila takrat stara pol leta in ga je doživela na svoj način ...

Sam projekt ekskurzije po ZDA, ogled Sončevega mrka, če seštejemo pluse in minuse ter zunanje okoliščine, je v resnici uspel nad vsemi pričakovanji.

Zakaj?
Prvič po treh uspešnih ogledih Sončevih mrkov (še odpovedanega koronskega 2020 v J. Ameriki sem načrtoval v kraju z lepim vremenom - Piedra del Aguila, spremljali spletni prenos ... ) sem bil v velikih dvomih - ali nam bo tokrat vreme omogočilo ogled mrka v Texasu. Napovedi so bile zgolj 20 do 40 % v prid delno jasnemu vremenu (do 3/8 neba pokritega z oblaki - manj kot polovica).
Na začetku načrtovanja poti tudi nisem planiral ogleda observatorija za detekcijo gravitacijskih valov LIGO (Livingston). A, ko sem januarja 2024 še enkrat preletel karto poti, sem slučajno zagledal blizu New Orleansa center LIGO - kar obnemel sem od navdušenja, priložnosti. Pišem agenciji ..., a ta nekako ne zagrabi te priložnosti. 28. 2. 2024 imamo še zadnji sestanek pred odhodom in takrat še enkrat sprožim željo, da se v naš obisk vključi tudi LIGO. Agencija sedaj nekoliko bolje dojame pomen tega centra. Končno kontaktirajo center LIGO, a ne ravno uspešno in nato še mene prosijo, če ga še jaz kontaktiram. Vedel sem, da če tega ne storim, ne bo ogleda (kljub temu, da sem tokrat želel, za razliko od leta 2020, ko sem se za vse sam dogovarjal, tako za ogled ESO - Atacama, kot ALMA-e, da letos to breme vendar prevzame agencija ...). Z Veroniko sva pisala tako službi za obiske splošne javnosti in službi za sprejem študentov, strokovnjakov. Razložila sva strukturo skupine, ki jo sestavlja kar nekaj fizikov in da ena od udeleženk dela magistrsko nalogo iz te tematike ... Tik pred odhodom v petek 5. aprila 2022 sva (kot po čudežu) le prejela pozitivno sporočilo iz LIGO centra. Takole so nama odgovorili (vmes so bili tudi prazniki):
" We did receive that request, but it was only received the day before yesterday (April 3rd), per our website, we promise to respond within 5 business days, or by April 9th. We do have groups the day you are requesting (we're booked through the end of May). However, we didn't respond immediately because we wanted to see if we could accommodate you.
The quick answer is we can NOT accommodate you at the times you requested. However, if you have more flexibility on the date or time then we might be able to accommodate your request. If you can arrive at 9 AM on April 11th we can give you a quick tour (9-10:30).
Regards, W. K. "

Kot se je izkazalo, so nas gostili do 11:45 - izjemno. Spoznali so, da nas dotična tematika zelo zanima, prepričali smo jih z vprašanji ...

A največja zagata osnovnega namena poti - uspešen ogled popolnega Sončevega mrka, tudi popolne faze - je bila, da so mnogi prvič v življenju plačali kar nekaj denarja (v resnici, glede na druge agencije, vsaj 700 eur manj) in rezervirali kar veliko časa, da bi se jim končno uresničila ta lepa in hkrati plemenita želja.
A jaz in agencija jim žal tega cilja, zaradi zelo slabe vremenske napovedi, nismo mogli garantirati. Že v Sloveniji smo kakšen teden prej gledali vremenske napovedi za Texas, nekaj 100 km vstran od hotela v Jewettu (iskali smo seveda kraje na črti popolne faze mrka), a napovedi so bile porazne. Iz Pacifika se je namreč grozeče valila fronta na jug Texasa in proti vzhodu ZDA.
A zadnji dan pred odhodom se je fronta za nekaj ur zamaknila in še dobra informacija z LIGO centra, sta nam vsem dale novo upanje. Že pred odhodom sem se z vodičem dogovoril, da bi načeloma kraj Clarksville z okolico bil vremensko najprimernejši in še dosegljiv z našima minibusoma (tedne prej smo imeli na seznamu še več potencialnih krajev). Zjutraj na Letališču v Zagrebu, uro pred poletom, se je prav ta izbira kraja opazovanja mrka izkazala vremensko kot zdaleč najugodnejša. A žal že na letalu so se s tem predlogom začele težave - vodiču se je naenkrat zdel predaleč, ni mi bilo prijetno. Tudi dan pred mrkom smo v Houstonu (Johnson Space Center) vprašali še dva strokovnjaka, kje bi bil najboljši kraj za ogled mrka - in sta spet potrdila okolico Clarksvilla kot najbolj vremensko obetajočo področje. Ker je večina imela kot glavni cilj poti ogled Sončevega mrka - so mi vsi zatrdili, da lahko vstanejo tudi ob 4. h zjutraj, samo da ujamemo Sončev mrk. Z veliko diplomacije in tudi parlamentiranja smo zadnji trenutek uspeli prepričati vodiča za smer Clarksville - to je za vas Bogata (tja smo prispeli le 15 minut pred začetkom, tako pozno še na noben mrk) - že blizu Oklahome. In - uspelo nam je videti tudi popolno fazo Sončevega mrka - res čudež in poplačano je bilo naše vztrajanje in razumevanje vremena. Šofer pa me je še na cilju prepričeval, da lahko pelje nazaj, kam že - v kraje z večjo verjetnostjo neviht med mrkom ..., zdi se, da kdaj koga ne srečaš slučajno. A to so potovanja in take zaplete je potrebno vzeti v zakup! Ni pa lahko. Sploh zaradi ljudi, ki so nam zaupali ...
Kot je to navada med takimi dogodki, so se nam med opazovanjem mrka pridružili tudi domačini, tudi Američani iz ostalih predelov države in mnogi tujci, ki so kot mi, iskali ta srečen kraj ogleda ... Imeli smo kar nekaj opreme. Prof. Rasto Snoj z Vegove je s skupino štirih dijakov s sabo pripeljal kar tri teleskope in mi dva, imeli smo torej tri H-alpha teleskope in dva klasična refraktorja s filtri z mylar folijo. Sam sem kupil še 15 očal za opazovanje mrka, nekaj jih je s sabo imel tudi Rasto, iz hotela smo si sposodili še dve mizi ... Omenjena oprema in sama naša dokaj velika skupina 30 ljudi, je naenkrat nase pritegnila še mnoge ostale ljubitelje Sončevih mrkov in trikotna zelenica, ki je bila še ob 12:05 popolnoma prazna, se je naenkrat napolnila z radovednimi ljudmi iz celega sveta.
Obiskala nas je tudi sama prikupna pastorka kraja Bogata (na majici ima drevo, glejte slike) - to je duhovnica ali pastorka ali tudi "pastirka". Kot je bilo že omenjeno, so se nam pridružili še mnogi prijazni domačini in občudovalci mrkov iz ostalih predelov ZDA, tudi iz ostalih držav, recimo iz Španije. Eden od njih tudi sodeluje s prof. dr. Tomažem Zwitterjem ... Vzdušje je bilo res povezovalno in veselje neizmerno. Kot se je to potrdilo že mnogokrat, mrki združujejo, povezujejo in pomirjajo ljudi z vseh celin, kultur. Bili smo torej na pravem kraju ob pravem času, ob ravno prav jasnem vremenu, v zares dobri družbi.
Nekaj minut pred popolno fazo se je ob skoraj že z Luno popolnoma zastrtem Soncu pojavil oblak in nas dodobra prestrašil - a je po nekaj 10 sekundah popolnoma izhlapel in kmalu se je pojavil diamantni prstan, drugi stik (poljub) ... Slavje se je začelo in je trajalo vsaj 4 min in 21 s ... Toliko čudenja in dobre volje nad redkim prizorom, ko nas osvetljujejo emisijske črte zunanjih plasti Sončeve atmosfere, korone, ki jo večinoma sestavljata vodik in helij, se redko doživi v našem življenju. Tudi nekateri, ki so šli z nami iz drugih razlogov, so tokrat obnemeli in se hkrati razveselili ter razumeli, zakaj smo si tako želeli kraj z jasnim vremenom, zakaj smo si želeli videti popolni Sončev mrk, zakaj smo vložili toliko truda, časa v ta projekt, v pogajanja kam in kdaj.
Kot je to veljalo tudi za prejšnje mrke, se v skupini po mrku vsaj za dva dni vzpostavi neko pozitivno vzdušje razumevanja, veselja, dobra volja, povezovalne misli, vse napetosti med udeleženci izginejo ... (utrujenost, dileme s hrano, zamere, ideologije, pomisleki - ali se je sploh splačalo vložiti toliko sredstev in napora v pot, nekateri med nami tudi ne prenašajo ZDA, a mrk jim je vseeno pomenil več kot klasična politična delitev ... a vse našteto ni več noben problem ob doživetju popolnega Sončevega mrka).
Občutkov, kaj se zgodi, če slabo vreme ukrade tak izjemen in lep dogodek, še ne ne poznam. Le delno sem začutil to dilemo med pandemijo covida-19, ko so nam takratni neljubi dogodki preprečili obisk Južne Amerike in ogled Sončevega mrka. Spremljanje mrka po spletu pa je seveda enako kot srečanje z ljubo osebo preko zooma ... Takratno dogajanje je delno vplivalo tudi na ogled tega mrka - opišemo pozneje.
Kakšno uro po mrku se je sprožila huda nevihta, veter in močan dež sta našo vožnjo dodobra upočasnila. Grmenje v tem delu ZDA je precej drugačno kot v Sloveniji - je kratko, odrezavo - nobenih sekundarnih udarov. Kakšno srečo smo imeli, si nem znam niti predstavljati - no in seveda nekaj znanja, poznavanja vremenskih modelov - in vso pregovarjanje kam na mrk, se je bogato poplačalo.
Oglejte si slike in opis za ta dan (2024-04-08) - uspešen ogled popolnega Sončevega mrka.


Še o imenu kraja Bogata (okrog 1000 prebivalcev) - po slovensko "Rich-Woman". Na Wikipediji lahko preberemo, da je ime kraja dejansko izvedeno iz imena glavnega mesta Kolumbije (Bogotá). Baje so ta kraj v Texasu ustanovili prav prišleki iz Bogote. In še zanimivost, na ta mrk v Bogato je prišlo tudi nekaj deklet iz Kolumbije prav iz glavnega mesta Bogote - z njimi je komunicirala Veronika.








Naslednji dan 9. apr. nas je čakala dolga vožnja v New Orleans in 10. apr. smo se zbudili v napovedanem hudem nalivu. Samo mesto New Orleans je zaradi opozoril o možnosti poplav in močnem vetru bilo praktično prazno - mnoge ulice polne vode so bile že na meji, da nam preprečijo pot do reke Misisipi, kjer bi se naj popeljali s parnikom (steamboat) iz romantičnih časov Toma Sawyerja. Seveda, ladja je bila trdno zasidrana ob bregu Misisipija in ta dan ni bilo za nas nobene vožnje. Planetarij je bil že zaprt. Na pobudo udeležencev (a vodič najprej ni bil navdušen) smo si ogledali bližnji akvarij, kjer smo se srečali tudi s skati, aligatorji, ribami živimi fosili, morskimi konjički, z morskimi psi in mnogimi ribami, ki smo jih prvič občudovali pred sabo ... Popoldne se je vreme nekoliko umirilo in ogledali smo si seveda znamenito ulico Bourbon Street. Če poredna dekleta in fantje ne smejo v nebesa pa jim je ulica Bourbon Street zmeraj oprta. A tudi cene so v tej ulici kar potrojene ... Na ulici Bourbon Street smo si seveda ogledali arhitekturo :), ki je res nekaj posebnega. V tem mestu se vsako leto dogaja znamenit karneval Mardi Gras - ko smo se peljali mimo pokopališča, sem se tudi spomnil na kultni film "Easy Rider" - pri nas so ga neposrečeno prevedli v "Goli v sedlu" (tako nas je ta film spominjal na našega asistenta na fiziki). New Orleans, težave mladih, opisuje tudi znamenita ljudska pesem "The House of the Rising Sun", pesem je leta 1964 naredila svetovno prepoznavno skupina "The Animals":
"Oh, mothers, tell your children / Not to do what I have done / Spend your lives in sin and misery / In the House of the Rising Sun ."
"O, matere, povejte svojim otrokom / Naj ne storijo tega, kar sem storil jaz / Preživel življenje v grehu in bedi / V hiši vzhajajočega sonca."
Obstaja še verzija z dodatnim verzom: " You might also like / But Daddy I Love Him."

V bistvu je "Hiša vzhajajočega Sonca" tudi odlična astronomska prispodoba naše ljube matere Zemlje. Sonce namreč vsak dan, znotraj geografskih širin (-66,5 °, +66,5 °) vzhaja in zahaja in nam tako določa temperaturo preživetja, daje nam energijo, poganja vodni krog, koledar ... določa torej ritem življenja, določa naše zelo ugodno podnebje, ki nam daje tako veselje do življenje, ustvarjalno mišljenje in delo, pogled v zvezdno nebo, kot tudi žal, da kdaj, kot pravi pesem, preživljamo svoj vsakdan v grehu in bedi ...

Še glede zgodovine pesmi
Njena najstarejša zapisana različica sega v leto 1925. Protagonistka pesmi je ženska, ki obžaluje, da jo je od doma speljal nek falot. Materi pravi, naj njeno sestro posvari, da ne bo sledila njenim korakom. Osem let pozneje je bila posneta najstarejša ohranjena zvočna verzija, ki je predstavljala v glavni vlogi moškega. Posnel jo je in potujoči glasbenik Clarence ‘Tom’ Ashley, ki naj bi vižo dobil od svojih starih staršev.

Nekateri zgodovinarji menijo, da ima pesem še starejše korenine in jo povezujejo z angleško balado The Unfortunate Rake iz 16. stoletja. Pesmi sta si vsebinsko podobni in obe govorita o obžalovanju storjenega greha. Etnomuzikolog Alan Lomax je menil, da ima več podobnosti z drugo pesmijo iz istega obdobja, Matty Groves.
Več teorij predvideva, da je hiša vzhajajočega sonca v resnici pivnica. In to točno specifična. V New Orleansu je v šestdesetih letih devetnajstega stoletja obratovala ustanova pod imenom The Rising Sun. Bila je registrirana kot kavarna in restavracija, a je bilo normalno, da se v njej streže tudi alkohol. Verz to wear the ball and chain bi v tem primeru bila simbolična navezava na delo protagonistke kot točajke ali strežnice. Njen ljubi pa je bil najverjetneje ena izmed stalnih strank.
Eno od različic pesmi je izvajal tudi Bob Dylan - akordi in aranžma pa pripadajo Dylanovemu prijatelju Daveu Van Ronku.
Nato so pesem prevzeli in jo »naredili za svojo« še "The Animals", ko so nastopali kot predskupina za ameriškega začetnika rokenrola Chucka Berryja. Pesmi niso izvajali več akustično, prav tako so spremenili tudi ritem. Pevec Eric Burdon se je držal moške različice in jo povezoval s teorijo, da je hiša vzhajajočega sonca v resnici bordel. Sam je pesem navezoval na svojo izkušnjo mizernega življenja v Parizu, ko je tja pobegnil pri rosnih sedemnajstih letih.
Vir: https://www.student.si/zabava/glasba/zgodba-ki-se-skriva-za-pesmijo-house-of-the-rising-sun/
Dovolj o pesmi in "grehu" - a vse to je vesolje.
Oglejte si slike in opis za (2024-04-09) - pot v New Orleans.
Ali slike in opis za (2024-04-10) - ogled New Orleansa.


Naslednji dan je bil pred nami še eden od vrhuncev poti po jugu ZDA - obisk znamenitega detektorja gravitacijskih valov LIGO, mesto Livingston, okrog 100 km severozahodno od New Orleansa. Spet smo se morali pogajati za dovolj zgodnji odhod do Livingstona, da ne zamudimo izrednega velikodušnega sprejema v LIGO. Izkazalo se je, da je naše predvidevanje o zgodnejšem odhodu na pot bilo pravilno in smo tako na cilj prišli ravno pravočasno. Sprejel nas je William Katzman, vodja Znanstvenega izobraževalnega središča LIGO (Program Leader of LIGO Science Education Center, Livingston, LA). Tako za Sončev mrk, Houston, Cape Canaveral, kot seveda za LIGO, sem sestavil dva preprosta učna lista, da so se lahko tudi čisti laiki v grobem seznanili z vsebino dotičnih znanstvenih centrov, dogodkov. Posebej LIGO je bil za večino neznanka, a so na koncu praktično vsi spoznali, da so obiskali izjemno pomembno inštitucijo, ki je bila za desetletja dolgi trud mnogih znanstvenikov, inženirjev, nagrajena z Nobelovo nagrado leta 2017, za prvo neposredno detekcijo gravitacijskih valov 2015. Tako priložnost bo imelo malo Zemljanov, sploh pa iz oddaljene Slovenije. Najprej smo se pozdravili in seveda slikali pri vitrini z Nobelovo nagrado in ostalimi priznanji eminentne znanstvene ekipe. Gravitacijski valovi se precej tuje področje za povprečno izobraženega človeka, sploh pa princip njihove detekcije in samo dejstvo, kako ekstremno majhne premike, deformacije prostora, le ti večinoma povzročajo. Seveda, ker je z gravitacijskimi valovi povezan (med drugimi) znameniti fizik Albert Einstein, je v tem primeru bila motivacija slehernika veliko lažja.
Kot je to poznano vsem, ki so kdaj vsaj malo pokukali v eminentne tuje izobraževalne ustanove - kjer se valijo Nobelove nagrade ali iz njih prihajajo tehnološke inovacije, ki v temeljih lajšajo naše življenje - se tam znanje, delovanje narave, predstavlja veliko bolj eksperimentalno nazorno, tudi s prispodobami, kot je to praksa v manj razvitih okoljih. Tudi v tem primeru je bilo tako. Gospod Katzman je najprej s pravokotno držo rok in izmeničnim krčenjem (kot pri krakih interferometra, ko ga dosežejo gravitacijski valovi, recimo zaradi rotacijskega trka dveh črnih lukenj), nazorno pokazal učinek gravitacijskih valov na prostor, tudi na krake interferometra. Nam je namignil, da bomo sedaj malo telovadili, in smo tako tudi mi vstali in ponovili vajo s pravokotno držo rok, z vzdolžnim tresenjem. Potem nas je prosil, da zapremo oči, in ko zaploska jih lahko odpremo. Še prej nas je preizkušal in dejal, da odpremo oči (open your eyes) pa tega ne bi smeli, ker ni zaploskal ... Potem smo poslušali nek zvok (kovinskega rotirajočega obroča) in ko je zaploskal, je dejal, da se pogovorimo s sosedom. Potem smo ponovili vajo z naslednjim virom zvoka (kovinska okrogla rotirajoča plošča na tleh, a na drugi poziciji) - po plosku je spet sledil pogovor s sosedom o slišanem. Potem smo skupaj analizirali razliko v zvoku, glasnosti, smeri ... Kaj je bilo torej drugače pri obeh virih, recimo smer, kdaj je bilo zaznati večji hrup, kdaj je bila višja frekvenca proti koncu rotacije, o barvi zvoka. Potem nas je vprašal, če hočemo videti, kje in kaj je povzročalo hrup in pravilno smo ugotovili smer, lego, obeh virov zvoka. Polna glasnejša okrogla kovinska plošča je bila zarotirana desno glede na naš pogled, kovinski obroč pa levo. Naše odgovore je komentiral z besedami, da imamo prav in da smo vse ugotovili zgolj preko zvoka, ker imamo dve ušesi ... Problem LIGO je, ker nima dveh "ušes", zato so naredili na začetku še enak detektor na severozahodu ZDA, to LIGO Hanford Observatory. Pozneje pa še nekaj podobnih detektorjev - recimo VIRGO v Italiji, je skoraj enak kot LIGO, ima pa večji premer cevi, ker je "nihalo" z ogledaloma nekoliko daljše. To je bila torej odlična primerjava realnega signala ligo in našega slušnega zaznavanja, recimo trčenj dveh različno masivni dvojic zvezd in prispodoba zvoka dveh različnih obročev (obroča in okrogle plošče) med rotacijo in padanjem na tla ... Na začetku smo si ogledali tudi dva poučna kratka filma. Kar dve leti so rabili, da so cevi (kraka) dovolj zatesnili, da so lahko v njih vzpostavili dovolj majhen vakuum, ki je še zmeraj veliko večji od povprečne gostote vesolja (kjer je gostota nekaj atomov vodika na kubični meter).
LIGO vsebuje enega največjih in najčistejših trajnih vakuumov na Zemlji. Po prostornini ga prekaša le Veliki hadronski trkalnik v Švici. Atmosferski tlak znotraj vakuumskih cevi LIGO je le ena bilijoninka (10-12) zračnega tlaka na morski gladini. LIGO mora vzdrževati tako dober vakuum iz dveh razlogov:
Prvič - molekule zraka, ki zadenejo zrcala, lahko povzročijo njihovo premikanje ali vibriranje, kar spremeni razdaljo, ki jo prepotuje laserski žarek. Tudi najmanjša sprememba razdalje lahko posnema ali prikrije spremembo, ki jo dejansko povzroči mimoidoči gravitacijski val. Tako redčenje zraka odpravlja torej šum (motnje) zaradi Brownovega gibanja. Zrak tudi upočasni laserski žarek - zato je nezaželen v ceveh.
Drugič - prah, molekule, pa lahko tudi povzročijo razpršitev svetlobe. To sipanje bi lahko napačno razlagali kot utripanje svetlobe, ki ga povzroči gravitacijski val. Še huje, če bi kos prahu padel na ogledalo v liniji z laserskim žarkom, bi ga laser sežgal in bi lahko povzročil nepopravljivo škodo na ogledalu, tako da bi postalo neuporabno. Glede na to, da proizvodnja vsake testne glave z zrcalom, LIGO stane približno 2 milijona dolarjev (steklo in premazi), je izogibanje tej škodi z vzdrževanjem enega najčistejših vakuumskih sistemov na Zemlji ključnega pomena za funkcionalnost LIGO.
Ustvariti tako velik obseg praznega prostora na Zemlji (v ceveh detektorja LIGO) ni bila lahka naloga. Za odstranitev skoraj vsega zraka in drugih molekul iz vakuumskih cevi LIGO je bilo uporabljenih veliko tehnik:
Cevi so bile 30 dni segrevane na med 150 °C in 170 °C, da so odstranile preostale molekule plina, ki so bile v sami kovini. Vakuumi s turbo črpalkami (majhni reaktivni motorji, ki ustvarjajo sesanje namesto potiska) so izsesali večino zraka v ceveh. Ionske črpalke so nato ekstrahirale posamezne preostale molekule plina tako, da so jih električno nabile in nato pritegnile stran z nasprotnim nabojem, podobno kot pri magnetu opilke. Dejansko, ker kovina v vakuumski komori vedno oddaja nekaj plinastih molekul (odplinjanje), te črpalke delujejo neprekinjeno, da tako ohranijo praktično konstanten, nedotaknjen vakuum v ceveh. Trajalo je 40 dni (1100 ur), da so odstranili vseh 10.000 m3 (353.000 ft3 ) zraka in drugih ostankov plinov iz vsake od vakuumskih cevi LIGO, da so dosegli zračni tlak, ki znaša le eno bilijoninko (10-12) atmosfere. Postopek izčrpavanja se je na vsaki lokaciji zgodil samo enkrat, leta 1998 na LHO in leta 1999 na LLO. Zanimivo je, da LIGO od takrat ohranja ta vakuum v svojih ceveh, kjer potuje laserska svetloba!
Srce LIGO je njegov 200 W laserski žarek. Toda žarek se ne začne pri 200 W. Potrebni so štirje koraki, da povečate njegovo moč in izboljšate njegovo valovno dolžino do stopnje natančnosti, ki je pri laserju te vrste še niste srečali. Prvi žarek svetlobe, ki na koncu postane močan laser LIGO, izvira iz laserske diode, ki uporablja elektriko za ustvarjanje 808 nanometrov (nm) skoraj infrardečega žarka z močjo približno 4 vatov. To je ista vrsta naprave, kot jo uporablja običajni laserski kazalnik. Čeprav se 4 W ne zdi veliko, pa laser v povprečnem laserskem kazalniku sveti z manj kot 5 milivati. Torej je 4-vatni žarek LIGO 800-krat močnejši od laserskega kazalnika, ki ga recimo uporabljate za zabavo vaše mačke! Drugi korak pri povečanju laserja LIGO do 200 W se zgodi, ko žarek 4 W vstopi v napravo, imenovano neplanarni obročni oscilator (NPRO). NPRO je sestavljen iz kristala v obliki čolna, velikosti približno nohta! 4 W žarek se odbija znotraj tega kristala in stimulira emisijo 2 W žarka z daljšo valovno dolžino 1064 nm (v nevidnem infrardečem delu spektra). Tretji korak pri laserskem ojačanju LIGO se zgodi, ko zdaj 2 W, 1064 nm žarek vstopi v drugo ojačevalno napravo, ki ga poveča na 35 W. Ta 35 W žarek se nato pošlje skozi napravo, imenovano High Powered Oscillator (HPO), ki dodatno ojača in izboljša žarek. Končno je 35 W laser ojačan na 200 W oddane svetlobe. To je žarek, ki vstopi v interferometer LIGO. Ta večstopenjski ojačani laser je potreben v LIGO, ker mora nenehno proizvajati nedotaknjeno eno valovno dolžino svetlobe. Pravzaprav je laser LIGO najbolj stabilen, kar jih je bilo kdaj narejeno, da proizvaja svetlobo na tej valovni dolžini. Ta stabilnost je eden od številnih dejavnikov, ki so ključni za sposobnost LIGO za zaznavanje gravitacijskih valov.

Z današnjo ločljivostjo LIGO zaznajo valove skoraj vsake 4 dni, v naši Galaksiji so tudi zaznali trke (veliko je bilo vprašanj z naše strani). Potem smo šli v prostor, kjer sta prikazani staro in novo zrcalo vpeto na vrveh (recimo nitke navite na valj z zrcalom) - nihalo namreč duši motnje, tresljaje od zunaj (potresi, tudi v oceanih, valovanje oceanov, človeške dejavnosti - promet, gradnja, električni daljnovodi, elektrarne, temperaturna nihanja same konstrukcije LIGO, okolice ...). Vse to kažejo tudi ekrani v komandni sobi, tudi vakuuma v ceveh, lego in velikost samega laserskega žarka, delovanje senzorjev, seveda vsekakor morebitne interferenčne vzorce ob detekciji gravitacijskih valov ...

Leta 2017 so za fiziko prejeli Nobelove nagrade Rainer Weiss, Barry Clark Barish, Kip S. Thorne prav za uspešno detekcijo gravitacijskih valov preko sistema LIGO.
Še zanimivost. Preden so detektirali gravitacijske valove, torej seveda tudi pred nominacijo za Nobelove nagrade, jih je mesečno obiskoval, po letu 2010, le en od treh bodočih Nobelovih nagrajencev (Barry Barish, ki je leta 1997 postal tudi direktor LIGO), ki pa je tudi naredil intervju z našim gostiteljem Williammom Katzmannom. Zelo zanimiva poanta - življenje je polno presenečenj. Glejte tudi LIGO revije:
https://www.ligo.org/magazine/
Še nekaj informacij - ki so posledica vprašanj naše skupine. Laserski žarek zapusti vir za kuli debeline, razprši se na 10 cm premera - dolga pot, zrcala ga zopet zožijo, na senzor (v primeru gravitacijskih valov) pa spet pade ozek ...

Če smo prav razumeli, imajo na 300 m razdalje še eno nihalo z ogledalom, da vedo kolikšna je frekvenca nihanja in končni signal je vsota obeh (da tako nekako odštejejo zunanje dejavnike) ... (?)
Dvojček detektorja je v Hanfordu na severozahodu ZDA (LIGO Hanford) je skoraj enako orientiran, le po enem kraku zrcalno. Tukaj je seveda orientacija zelo odvisna od ukrivljenosti Zemlje na dveh različnih normalah ... Ligo v Livingstonu ima težave z vlago, leži na močvirnatem področju. V Hanfordu pa jim je recimo žolna, s kljuvanjem v okoliški led, nekoliko motila signal ... To samo kaže na občutljivost senzorjev.
Da so najbrž zaznali prve gravitacijske valove 14. sep. 2015, jih je opozorila ekipa iz Nemčije, saj je takrat bila v ZDA še noč in je LIGO ekipa tam mirno spala in ko se je zbudila, je dosanjala sanje svojega življenja - detektor je dal po desetletjih truda končno rezultate in ostalo je zgodovina ... To zgodbo je povedal eden od inženirjev ali znanstvenikov v kontrolni sobi.
Na koncu smo še obiskali izobraževalni praktikum, ki je povezan s svetlobo, valovanjem, nihanjem, kako dušimo nihanje (v spodnji del nihala lahko vstavljaš različne snovi, množico različnih oblik in velikosti, gostot, zelo poučno). Izjemno preprosto je narejeno Foucaultovo nihalo - oziroma nihalo na prožno palico s kroglico na vrhu. Ko zanihamo to nihalo in zavrtimo mizo, se ravnina nihanja nihala ohranja.

Izjemno poučno in enostavno Foucaultovo nihalo - levo. Eksperimenti z nihaloma desno, kako z različnimi utežmi, njihovo sestavo, povečamo dušenje - to je pomembno področje za umiritev zrcal v detektorju gravitacijskih valov LIGO.
Obisk LIGO, 11. april 2024 - 30 udeležencev iz Slovenije.

LIGO je bil vsaj za nekaj udeležencev - tudi zame - vrhunec strokovnega potovanja po ZDA. Na vseh je pustil globok pečat. Tako blizu vrhunske tehnologije in vrhunskih strokovnjakov, ki so eksperimentalno potrdili eno največjih neznank vesolja - ali so gravitacijski valovi tudi neposredno merljivi - smo redko kdaj v življenju. Ti valovi niso zgolj akademsko zanimivi, ampak predstavljajo novo okno v vesolje, v meritve razdalj in lastnosti vesolja pri izjemno visokih energijah. To so trki zvezd, nastanek vesolja - veliki pok, merjenje Lemaitre - Hubblove konstante, ki je danes ena večjih neznank vesolja. Zakaj? Ker trenutno poznamo dve različni vrednosti - preko dveh različnih metod (preko oddaljevanja supernov tipa Ia in preko merjenja kozmičnega mikrovalovnega sevanja, ki je ostanek velikega poka, v resnici od trenutka, ko se je vesolje zaradi širjenja toliko ohladilo, da so nastali nevtralni atomi in je imelo sevanje prosto pot - 380 000 let po velikem poku, temperatura vesolja je bila takrat 3000 K). Hubblova konstanta pa odloča o dinamiki vesolja - torej posredno tudi o naši usodi - usodi naše zgodovine in o usodi naših zelo oddaljenih potomcev. In meritve vesolja preko gravitacijskih valov, so še eno orodje za boljše razumevanje, boljši opis vesolja - tudi Hubblove konstante.
Oglejte si slike in opis za (2024-04-11) - ogled detektorja gravitacijskih valov LIGO - Livingston, ogled mesta Baton Rouge.



Ostal je še samo en strokovno zelo pomemben cilj našega potovanja - to je ogled centra v Cape Canaveralu - čudovit Kennedy Space Center.
A, seveda smo si vsi skupaj zaslužili še nekaj sproščene Amerike, obale, parkov, posedanja, opazovanja nočnega neba, manj hitenja, manj napetosti v stilu ali nam bo uspelo to in to točno ob določeni uri v točno določenem kraju ...

Naša pot nas je torej vodila preko zelo zgodnjega notranjega poleta Houston / Miami (Florida) - na obalo Miami Beach - in zaradi nerodnosti v komunikaciji, se nas je kopalo le okrog 10, a uživali smo za 30 in več ...

Sledila je vožnja z avtobusom do Orlanda (ameriški šofer Mojzes). 13. apr. 2024 pa smo se odpravili na ogled centra v Cape Canaveralu - Kennedy Space Center.
Kennedyjev vesoljski center je ameriško vesoljsko izstrelišče na polotoku Merritt Island, Florida. Center leži severno-zahodno od rta Cape Canaveral na floridski Vesoljski obali (Space Coast) ob Atlantskem oceanu, na polovici poti med mesti Jacksonville in Miami. KSC je 55 kilometrov dolg in 10 kilometrov širok, površina kompleksa je 570 km2.
Z njihovim avtobusom smo se odpeljali na ogled izstrelitvenih ploščadi, do znamenite "Vehicle Assembly Building" (zgradba za sestavljanje raket) in je 4. največja zgradba na svetu po prostornini in je bila največja, ko so jo zgradili leta 1965. Od decembra 1968 so bile vse izstrelitve z izstrelitvenih ploščadi A in B, del kompleksa Launch Complex 39 (LC-39). Obe ploščadi sta ob oceanu, 5 kilometrov vzhodno od VAB. V letih 1969–1972 je bil LC-39 uporabljen za vseh 6 uspešnih letov na Luno programa Apollo na raketi Saturn V. Ta raketa je bila največja in najmočnejša operativna raketa v zgodovini vesoljskih poletov (to se s ponovno tekmo za Luno spreminja). Z LC-39 so izstrelili tudi vse raketoplane Space Shuttle v letih 1981-2011. Pristajalna steza Shuttle Landing Facility na severu se je uporabila za večino pristankov raketoplana. Dolga je 4.572 m in široka 91,4 m, s tem pa ena od največjih na svetu.
Zgrajenih je bilo šest orbiterjev Space Shuttle; prvi, Enterprise, ni bil zgrajen za polete v vesolje in je bil uporabljen le za testiranje. Preostalih pet; Columbia, Challenger, Discovery, Atlantis in Endeavour so bili uporabljeni za vesoljske polete. Dve vesoljski ladji sta bili izgubljeni v nesrečah:
Challenger je eksplodiral po vzletu leta 1986, medtem ko je Columbia razpadla ob ponovnem vzletu leta 2003, obe pa sta žal povzročili smrt sedmih astronavtov. Endeavour je bil izdelan kot zamenjava za Challenger.
Po ponovni vzpostavitvi raketoplanov je Space Shuttle Discovery 24. aprila 1990 uspešno izstrelil teleskop Hubble kot del misije STS-31.
Skupaj so opravili 135 misij (vključno s poskusnimi poleti leta 1981). Vesoljski čolnički so poslali v tirnice ali vzdrževali številne satelite (vključno z znamenitim popravilom vesoljskega teleskopa Hubble), na pot so ponesli medplanetarne sonde, izvajali znanstvene poskuse in sodeloval pri izgradnji ter oskrbi Mednarodne vesoljske postaje. Celoten čas misij je znašal 1322 dni, 19 ur in 23 sekund. Program je bil ukinjen po zadnjem poletu raketoplana Atlantis 21. julija 2011, zaradi česar so bile ZDA več let odvisne od ruskega sistema Sojuz, ki so prevažala ameriške astronavte na Mednarodno vesoljsko postajo in nazaj.

Na poti smo tudi lahko opazovali postopek, kako so peljali na izstrelišče Muskovo raketo Falcon 9 (zgornji del) podjetja SpaceX, ki je bila izstreljena 4 dni pozneje. Foto: Zorko Vičar, 13. april 2024 (Cape Canaveral - Kennedy Space Center)
Na strani
https://www.spacex.com/launches/mission/?missionId=sl-6-51
lahko preberemo:
"April 17, 2024 - Starlink Mission
On Wednesday, April 17 at 5:26 p.m. ET, Falcon 9 launched 23 Starlink satellites to low-Earth orbit from Launch Complex 39A (LC-39A) at NASA’s Kennedy Space Center in Florida."


Sreda, 17. aprila ob 17.26 uri. ET, izstrelitev rakete Falcon 9 iz izstrelitvenega kompleksa 39A (LC-39A) v Nasinem vesoljskem centru Kennedy na Floridi (Cape Canaveral). Raketa je v nizko Zemljino orbito ponesla 23 satelitov Starlink.

Space Exploration Technologies Corporation (SpaceX) je ameriško vesoljsko transportno podjetje, ki ga je ustanovil soustanovitelj podjetja PayPal Elon Musk. SpaceX je zahvaljujoč Falconu 9 in sondi Dragon dobil NASA-ino pogodbo za oskrbo Mednarodne vesoljske postaje (ISS) v sklopu programa Commercial Resupply Services (CRS) - od leta 2012. To je Američanom pomagalo, da so prebrodili vrzel z ukinitvijo programa raketoplanov Space Shuttle. Po letu 2017 pa Dragon V2 vozi tudi ljudi na ISS.


Sondo Dragon raketa Falconu 9 dvigne v orbito Mednarodne vesoljske postaje (ISS), kamor Dragon (Zmaj) prevaža opremo in tudi astronavte.
Foto: Zorko Vičar, 13. april 2024 (Cape Canaveral - Kennedy Space Center)

Da pa ni vse samo v visoki tehnologiji pa priča tudi zanimiv pogled na kanale močvirja, ki je postalo izstrelišče. Ana je kmalu v enem izmed kanalov opazila aligatorja, ki je uživaško počival in se ni dal motiti od turistov in poletov v vesolje. To kaže, da so Američani vseeno našli neko simbiozo med naravo, živimi fosili in vrhunsko vesoljsko tehnologijo. Koliko se to pač da ...

Kennedyjev vesoljski center je le za 5 ur časa prevelik, da bi lahko videli vsaj polovico predstav, projekcij, razstavljenih raket, kapsul, satelitov, vozil, ki potujejo (so potovali) po Marsu ali so pristala na Luni ...
A videti rakete, ki so ponesle človeka v orbito okrog Zemlje, na Luno, videti kapsule s katerimi so se vračali in pristajali v morju, videti resnični Space Shuttle Atlantis, ki je dolga leta prevažal ljudi in satelite v orbito okrog Zemlje, je res nekaj - kar človeku da misliti.
Vesoljski raketoplan se je izstrelil kot raketa in pristal kot jadralno letalo, medtem ko je trideset let prevažal astronavte v vesolje in nazaj.
V želji po obuditvi ameriške ljubezni do vesolja in tehnologije, ki to omogoča, je bila atrakcija Space Shuttle Atlantis julija 2013 razstavljena v kompleksu vesoljskega centra Kennedy za množice navdušencev.
Oglejte si slike in opis za (2024-04-13) - ogled centra v Cape Canaveralu - čudovit Kennedy Space Center.




Po izjemno bogatem Cape Canaveralu, smo se 14. apr. 2024 odpeljali še do kraja, ki simbolizira moderno Ameriko - njeno inovativnost in vpliv na ostali svet.
Obiskali smo Edisonovo in Fordovo zimsko posestvo, bolj botanična vrta, ki sta danes muzeja in obsegata 8,5 ha velik botanični vrt. Nahajata se ob reki Caloosahatchee na jugozahodu Floride, na 2350 McGregor Boulevard, Fort Myers.
Tukaj se je rodilo kar nekaj tehnoloških izumov, inovacij - razsvetljava, komunikacije, elektrifikacija, avtomobili, tekoči trakovi, poceni izdelki ... to so simboli modernih Združenih držav Amerike, ki jih danes posnema cel svet. Ali je to zmeraj tudi dobro - so mnenja deljena, sploh zaradi ekologije, a le tehnološko razvite države bodo lahko reševale ekološke in ostale probleme sedanjosti in bodočnosti.
Oglejte si tudi - slike in opis, legende za dan (2024-04-14) - zimski domovanji Edisona in Forda - Fort Myers na Floridi.


Ostala nam je še zadnji dan 15. april 2024 - ogled čudovitega narodnega parka, mokrišča Everglades,
- danes vemo, da so mokrišča eden najbolj pomembnih eko sistemov, v naši mladosti pa smo se jih hoteli znebiti.
Imajo veliko čistilno moč, so zavetišča za premnoge živali, rastlin, so vir vode in so hkrati ekološka niša, ki je bila in je še povezava med prehodom vretenčarjev iz morij na kopno in tudi nazaj, recimo kiti ...

Everglades je naravna pokrajina v subtropskih mokriščih v južnem delu ameriške zvezne države Florida in zajema južno polovico velikega razvodja. Sistem se začne v bližini Orlanda pri reki Kissimmee, ki se izliva v veliko, vendar plitko jezero Okeechobee. Voda zapušča jezero v deževnem obdobju kot počasna reka, široka 97 kilometrov in dolga več kot 160 km, ki teče proti jugu čez apnenčaste police in se izliva v Mehiški zaliv na jugu države. Za Everglades je značilna ravnina, porasla s travami podobnimi ostričevkami.
Največje živali, ki živijo v Evergladesu, so aligatorji, krokodili, panterji, rjavi medvedi, rečne vidre in belorepci jeleni. Prerije šaša so bogate z manjšimi živalskimi vrstami, kot so zelene žabe, različne vrste kobilic in metulji. Vode so polne rib in mehkužcev ter številnih vodnih polžev. Med plazilce v Evergladesu so poleg želv tudi številni kuščarji in kače, ki so se prilagodili življenjskemu slogu v vodah tega mokrišča. Nekatere kače so pepelnato sive in se dobro zlijejo z okolico, obstajajo pa tudi živobarvne, kot je koralna kača, ki s svojimi barvami opozarja na nevarnost. Ta strupena kača ima rdeče, rumene in črne obroče, njena glava pa je črna. Nekatere kače so zelo podobne nevarni koralni kači, razlikujejo pa se po razporeditvi barvnih obročev. Pri takšnih kačah se rdeči in rumeni obročki ne dotikajo, pri koralni kači pa se. Med strupenimi živalmi je nevarna tudi vodna mokasinova kača. Od leta 1905 je bil zaradi prejšnjega obsežnega lova sprejet zakon za zaščito ptic tega območja, tako da je zdaj Everglades dom okoli 350 različnih vrst ptic, kot so rožnata žličarka, morske lastovke, navadne čaplje, ibisi in številne druge vrste. Everglades je dom redke vrste vodomca, ki živi samo na tem območju, pa tudi morskih krav, 3 m dolge in skoraj pol tone težke vodne živali, katere preživetje je pod vprašajem. Zaradi gostega prometa v obalnih vodah so morske krave pogosto poginile zaradi udarcev propelerjev, na Floridi pa živi le okoli tisoč primerkov te vrste. Zvezna država Florida je sprejela zakon o zaščiti te redke živalske vrste.

Oglej si slike slike in opis za (2024-04-15/16) - obisk čudovitega parka Everglades, vožnja z Airboati, pozen polet domov ...



Še nekaj besed o srečanjih in vtisih s poti.

Vtis, ki smo ga dobili ob prihodu in se ni veliko spremenil po enajstih dneh poti po jugu ZDA, je bil precej drugačen, pozitiven - pozitiven napram medijskim slabšalnim podobam tega dela države.
Ta vtis so podkrepili tudi mladi, ki so lani obiskali Los Angeles in Californio. Tam srečaš reveža, mamilaša, pijanca v vsaki ulici, v Texasu pa zelo, zelo redko.
Ta prvi vtis - dober socialni status ljudi, ki so sicer nagnjeni k socializacijskim zdrsom - nas je vse pozitivno presenetil. Recimo v nakupovalnih centrih verige Walmart pregledujejo račune ob izhodu iz trgovine osebe, ki bi sicer težko počele kaj drugega, a tukaj so koristni in s tem se izognejo morebitnim zdrsom v beračenje, preprodajo mamil ... imajo redni mesečni dohodek in s tem so enaki večini. Na jugu živi res prava mešanica ljudi iz Južne in srednje Amerike, potomci sužnjev, Indijanci, Evropejci ..., a v vsakdanu tega ni čutiti kot problem. Zakaj? Ker imajo praktično vsi neko zaposlitev. Texas je tudi prava meka za turiste in že tukaj se zaposli veliko prišlekov, da ne omenimo izjemno močnega kmetijstva (ranči z ogromno živine, pridelava bombaža), naftne industrije, črpanje plina ... Zahvaljujoč sodelovanju med univerzami ter skladi za podjetništvo in znanost v Texasu mrgoli visokotehnoloških podjetij. Območje okoli Austina se popularno imenuje Silicijevi hribi, severni del Dallasa pa je znan kot Silicijeva prerija. V Texasu so sedeži številnih visokotehnoloških podjetij, kot so Dell, Texas Instruments, Pero Systems, Elektronik Data Systems, pa tudi nekdanji sedež Compaka (zdaj je del Hewlett-Packarda). V jugovzhodnem delu Houstona se nahaja vesoljski center Lyndon B. Johnson, v Fort Worthu blizu Dallasa pa podružnica Lockheed Martina za izdelavo vojaških letal. Teksas je tudi vodilni v proizvodnji energije iz obnovljivih virov, saj proizvede največ energije preko vetrnih elektrarn. Roscoe je dom največje vetrne elektrarne na svetu z zmogljivostjo 781,5 megavatov. Poleg vetrne energije ima Teksas glede na razvito kmetijstvo velike možnosti tudi pri izrabi biomase, največji potencial pa ima tudi za izrabo sončne energije. Gospodarstvo Teksasa je drugo največje v ZDA. Teksas je znan po nizkih davkih in majhni administraciji in je ena od sedmih zveznih držav, ki nimajo državnega davka na dohodek, zato je prepoznan kot zelo primeren kraj za naložbe. Največje število podjetij s slavnega seznama Fortune 500 se nahaja v Teksasu.
Kljub razvitosti Texas (še) ni podlegel sindromu anarhije in dekadence, ki je značilna za razvite družbe, za zahodno obalo ZDA, kjer se ljudje zapirajo za zidove, a v Texasu tega ni videti.
Podobno je s Florido, ki je po prebivalstvu praktično druga Kuba, delno Mehika in ima podobne vrednote kot Texas. Florida je zvezna država na jugovzhodu ZDA in jo pogosto imenujejo sončna država. Ime so ji dali Španci in dobesedno pomeni "polna rož". Španci so jo »odkrili« v času velike noči in jo od takrat imenujejo tudi Pascua Florida. Okrajšava Floride je FL, njena blagovna znamka pa je beloglavi orel-ribič. Zaradi ugodnega podnebja in velikega števila peščenih plaž je Florida postala privlačna počitniška destinacija za obiskovalce z vsega sveta. Različni zabaviščni parki, kot so Disney World, Universal Studios in drugi blizu Orlanda, pa so velik magnet za številne turiste. Poleg turizma je zelo močna gospodarska veja pridelava citrusov (polovica ameriške potrošnje), vključno s proizvodnjo sokov. Tudi finančni sektor je zelo močan. Poleg tega ima nahajališča fosfatov. Gospodarska moč Floride je leta 2016 znašala 926 milijard dolarjev, zaradi česar je to kar četrta najvišja gospodarska moč med vsemi državami Združenih državah in predstavlja 5,02 % celotnega ameriškega gospodarstva. Florida je tudi najpomembnejše izstrelišče Nase in ameriških letalskih sil za njihove vesoljske misije - to je center Cape Canaveral.
Močvirnata Louisiana ima sicer veliko več problemov, kljub dobrim pogojem za kmetijstvo, živinorejo, velikim nahajališčem nafte, a zdi se, da se gospodarsko stabilizira. Še jezikovna posebnost Louisiane. Cajun je jezik francoske veje Oilian jezikov, ki ga govori približno 1.000.000 Cajunov v močvirjih južne Louisiane, zahodno od Mississippija, razširjen je tudi proti severu vse do župnij Avoyelles, Evangeline, Allen in Calcasieu. Predniki Cajunov so v Louisiano prišli v 17. stoletju iz francoskega dela Kanade. Jezik ima tri narečja: francoščino velikega gozda [frc-big], francoščino močvirja [frc-mar] in prerijsko francoščino [frc-pra]. Ti potomci Francozov imajo tudi zelo zanimivo glasbo, kjer preprosta harmonika igra posebno vlogo. Imenuje se kar cajun glasba - se sliši v ozadju te strani. Kulturna ikona Louisiane je seveda mesto zabave, karnevalov ... New Orleans ob Mississippiju.

Tudi za jug ZDA so bile značilne vojne z indijanskimi plemeni ... Indijance pa so poleg vojn najbolj prizadele bolezni, ki smo jih s sabo prinesli Evropejci.


Indijanci Seminoli so si ustvarili svoj dom v Evergladesu. Zelo dolgo so ga tudi branili (seminolske vojne) - tja do leta 1842.
V zavezništvu s španskimi kolonialnimi oblastmi se je indijansko pleme Seminole na Floridi uspešno uprlo invaziji ZDA v teku operacij leta 1817, znanih kot prva seminolska vojna. V ponovnih operacijah proti Seminolom na Floridi, znani kot druga seminolska vojna (1836-1842), so pa ZDA obračunale z njimi, uničile njihove vasi in jih na silo odstranile v rezervat zahodno od reke Mississippi.


Ameriška mornariška ladijska ekspedicija med drugo seminolsko vojno išče Seminole v Evergladesu.


Zaključil bom s poletom Istanbul - Slovenija.
Bilo je vprašanje ali zaradi zamude poleta iz Miamija v Istanbul (Konstantinopel) sploh ulovimo let v Ljubljano - na srečo se je vse izšlo po optimalnem scenariju. Dobili smo nove sedežne rede, sam sem se usedel pri deklici, ki me je kmalu prosila, če lahko sedi pri oknu. Ker je moj sedež tako bil na sredi, nisem imel nič proti njeni želji. A kmalu pride mlad Turek in čeprav je videl, kje sedi deklica, je vztrajal, da ima on karto pri oknu, in da bo on tam sedel ... Tako naju je togi gospodič malo zbližal. Beseda je nanesla besedo in razkrila mi je, da piše poezijo in da gre v Slovenijo na PEN konferenco (Mednarodno združenje književnikov: pesnikov, esejistov in pisateljev / Poets-Essayists-Novelists. Prvi center PEN je bil ustanovljen v Londonu leta 1921, po njegovem vzoru pa se je do leta 2005 osnovalo 135 centrov v več kot 100 državah in se vključilo v to mednarodno združenje. Dvakrat, v letih 1965 in 2005, je na Bledu potekal svetovni kongres PEN, ki ga je organiziral slovenski center PEN. Slovenski PEN je bil ustanovljen leta 1926, med 2. svetovno vojno je prenehal z delovanjem in je ponovno začel s svojimi dejavnostmi komaj leta 1962. Danes, po letu 2013, je slovenski PEN bolj politično enostransko usmerjen - v njem ni več pluralizma mnenj). Vprašal sem jo, če bo konferenca na Bledu in bila je kar v šoku, kako vendar jaz to vem (boste videli, zakaj). Povedala je, da leti z Londona, da je pot bila kar zavita in naporna ... Kmalu mi je razkrila, da je iz Belorusije in da študira v Londonu (štipendira jo Velika Britanija prejela je štipendijo Chevening, s katero opravlja magisterij iz kreativnega pisanja na Westminstrski univerzi v Londonu). Pokazal sem ji nekaj slik Sončevega mrka iz ZDA in pove mi, da je tudi ona imela že to enkratno priložnost in je opazovala ta prelep dogodek. Jo je pa zanimalo, če so kaki problemi, ko gremo v ZDA ali rabimo vizo - povedal sem, da preko spleta le izpolnimo ESTO in da je to že dovolj. Bila je presenečana, kajti Belorusi imajo kar nekaj težav z lastno politično policijo glede potovanj v tujino in z vizami za ZDA. Tako mi je povedala, da je v Belorusiji zelo težko, popolna kontrola nad državljani in tujci in da tudi njihov jezik v vsakdanjem življenju zmeraj bolj izpodriva ruščina. Poudarila je še, kako nevarno je pri njih biti kritičen novinar - kaj počne njena velika soseda z njimi in južno sosedo, da bi večina Belorusov in Ukrajincev hotela postati del EU (kar koli si že mislimo o EU - je pa drugje še večja štala) ... Sedaj veste, zakaj se je kar malo ustrašila, ker sem za njo nepričakovano sklepal, da gre na Bled (PEN in Bled sta pri nas sinonim), pričakovano se je ustrašila kontrole s strani njihovih režimskih obveščevalnih služb ... (za hip sem se počutil kot kak sodelavec beloruske KGB). Predstavila sva se in tako sem spoznal "Hanno Komar". Takoj sva začela prevajati slovenske besede v beloruske in obratno. Res je neverjetno, kako podobne besede imamo (ptič - ptuška / trava - trava / oči - vočy / oko - voka / ušesa - vušy / pesem - piesnia / nebo - nieba / srce - serca / otroci, deca - dzieci / kokoš - kuryca / gozd, mladoles - lies / les - draunina / govoriti - havaryč / vedeti - viedač / glas - holas / peti - spiavač / svinja - svinnia / noge - nohi / moka - muki / roža - kvietka / zeleni list - zialiony list / drevo - dreva / palica - palkaj / koza - kaziol / lasje - valasy / komar - kamar / čebela - pčala / neposlušen - niepasluchmiany / velik - vialiki / voda - vady / mleko - malako / lasje - valasy / vrv - viarouka / pamet - rozum / njiva - polie / obala - uzbiarežža / pšenica - pšanica / piti - pič / dober dan - dobry dzień / len - lianivy / gora - hara / koleno - kaliena / vinograd - vinahradnik / veter - viecier / potok - patok / riba - ryba / miš - myška / črv - čarviak / veselje - radasć ... ) Tudi pokopališču oni lahko rečejo (če sem prav razumel) podobno kot mi v narečju - Kog (sv. Bolfenk) z okolico - to je cintor, sicer pa je uradno pokopališče v beloruščini 'mohilki'. Pogovarjala sva se tudi o imenih, tudi v narečjih, najbolj ji je bila všeč naša Mimika (uradno Marija).
Čudila se je, da je pri nas tako mrzlo - no, tudi mene in vse sopotnike iz vroče Floride je zima, sneg, na Letališču Jožeta Pučnika do določene mere presenetil ..., če nas še sploh lahko kaj preseneti.
Želim ji vse dobro - Hanna Komar upa tudi na angleško državljanstvo. Ima poseben pogled na smisel življenja, do otrok (a sva se strinjala, da je to svobodna volja – 'svabodnaja volia/free will' in seveda travm, nezavednega v nas), do neke mere nasproten mojemu (kakor sem razumel, ima določene travme iz mladosti) - a oba sva si želela rešitev za Belorusijo in njeno trpečo, krvavečo sosedo Ukrajino v smeri končanja trpljenja obeh narodov. Naša kultura žal vsekakor premalo pozna velike preizkušnje, genocide nad temi narodi srednje in vzhodne Evrope (žal premalo poznamo genocide tudi nad lastnim narodom). Recimo 'hlodomor' (leta 1933, v glavnem Ukrajina), ki se ne more primerjati z ničemer, zgolj v eni zimi pomre za tri Slovenije, v glavnem, Ukrajincev, veliko je živih pokopanih - Ukrajinci takrat jedo seno, da ne omenjamo ostalih možnosti ... 2013 so iz slovenskega PEN-a protestno izstopili tisti svobodni pisatelji in pesniki, ki so bili in so še proti takim režimom, kot je danes ta v Belorusiji, v Rusiji, kot je bil pod Stalinom ..., kot je bil v naši bivši državi po drugi svetovni vojni do leta 1991 ...
Valižanski novinar Gareth Richard Vaughan Jones, ki je o tem objavil prve članke, se je tako zameril Sovjetom, kot domači smetani v Veliki Britaniji kot v ZDA, ki je videla samo poceni uvoz žita iz Ukrajine in profit v izvozu. Danes se v tem pogledu človeštvo žal ni nič spremenilo na bolje - profit (in tudi protislovna avtistična ideologija, da se da živeti brez dela ...) sta še zmeraj pred človekovimi pravicami in svobodo posameznika.


Spominski plakat za dan spomina na žrtve Holodomora, ki je potekal 28. novembra (2015).
Novinar Gareth Richard Vaughan Jones je plačal resnico z življenjem - 30 let so mu dovolili živeti tisti, ki so zagrešili hlodomor. Žal je še danes anonimni junak - po njem bi lahko poimenovali kako nagrado, recimo za "Novinarje resnice in dejstev" in ne novinarje uredništev in lastnikov.

Po njegovih člankih o trpljenju in umiranju v Ukrajini je Jones lahko dobil le delo v časopisu Western Mail (mesto Cardiff), kjer je pokrivalo "umetnost, obrt in majhno čolnarstvo - korakale", kot pravi njegov pranečak Nigel Linsan Colley. Star komaj 30 let pa je s strani sovjetskega NKVD-ja bil ubit v Mongoliji let 1935 - v navezavi z Japonci. Poleg Jonesa je bil edini novinar, ki je resno poročal v angleščini, Malcolm Muggeridge, ki je anonimno pisal za Manchester. Guardian je zapisal, da je bila lakota "eden najbolj pošastnih zločinov v zgodovini, tako grozen, da bodo ljudje v prihodnosti komaj verjeli, da se je zgodil."
Dokumenti Garetha Jonesa so na voljo na https://www.llyfrgell.cymru/archifwleidyddolgymreig/gareth-vaughan-jones

Vrnimo se k obiskovalki Slovenije, srečanja PEN, k Hanni Komar, podajmo nekaj linkov:

https://www.hannakomar.com/en
https://www.facebook.com/vilenica.si/photos/a.386869661368983/5245730918816142/?type=3
https://www.modre-novice.si/aktualno/literarni-vecer-pod-okriljem-slovenskega-centra-pen/

Še njena pesem

a living woman
neither a battle flag
nor a bud of hope

I want to hear my voice
I want my body back

i must never have
wanted it
so badly


Se nadaljuje ...






Polet do ZDA je bil nekoliko zavit, preko Istanbula, 6. april 2024:
Ljubljana - Dolgi most, Zagreb, polet v Istanbul 2 uri, Istanbul - Houston (ZDA, polet je trajal kar 13 ur). Polet je bil zelo dolg in med drugim so mnogim otekle noge ... A smo le varno prispeli. Na letališču smo čakali zelo dolgo zaradi pregledov, odvzema prstnih odtisov, velike gneče, vsi hočejo v ZDA, redki iz ZDA ... V prvi hotel smo prispeli komaj okrog polnoči ...


Priprave na mrk na prenosnem pc-ju za 200 eur, starem 8 let in seveda - vsak mrk kar nekja stane - Veronikina priprava financ, za dolar več ... A s sabo prinese bogastvo novih izkušenj, spoznanj in znanstev ...




LIGO sendvič je bil dobra napoved.


Prvič cimri in sopotnici ...


Začetek poti in dobra volja ...


Na letališču v Zagrebu se počasi spoznavamo ...


V Istanbulu se vkrcujemo v letalo za Houston.


Predolgo sedenje na letalu, hudo otečene noge ...
Foto: Veronika V.


Prispeli smo v "čudoviti novi svet" - za mnoge to res drži ...






Karta kaže le zračne poti po ZDA, 6. - 15. april 2024:
- Houston (7. apr. 2024 ogled - Johnson Space Center) , Jewett (2x prespimo),
- 8. apr. 2024 dolga in nekoliko "dialoška" pot do kraja BOGATA, najbolj severna točka na karti (uspešen ogled čudovitega Sončevega mrka, kljub nestabilnemu vremenu) - vrnitev v Jewett,
- 9. apr. 2024 vožnja z dvema kombijema do New Orleansa,
- 10. apr. 2024 ogled New Orleansa (veliko dežja, neurje),
- 11. apr. 2024 ob 7:15 pot do Livingstona, ogled LIGO (detekcija gravitacijskih valov, Nobelova nagrada, čudovito - za vse presenečenje), kratek ogled Baton Rouge (glavno mesto zelo zanimive močvirnate države Louisiane), pot nazaj v Houston (spet prvi hotel),
- 12. apr. 2024 zgodnji notranji polet Houston - Miami (Florida), vožnja po mestu in kot pika na težke dneve, kopanje na Miami Beach, vožnja do Orlanda,
- 13. apr. 2024 ogled centra v Cape Canaveralu (čudovit Kennedy Space Center),
- 14. apr. 2024 vožnja do Miamija, vmes ogled zimskih domovanj (tudi hkrati botanični vrt) Edisona in Forda v mestu Fort Myers, Florida, kopanje v Mehiškem zalivu v kraju Naples.
- 15. apr. 2024 obisk čudovitega parka Everglades, ogled farme aligatorjev, vožnja z Airboati, ogled Miamija, pot na letališče in iz 15. na 16. apr. 2024 polet Miami - Istanbul (manj kot 11 ur), polet Istanbul - Ljubljana (imeli smo zamudo, a tudi letalo Istanbul - Ljubljana je imelo nekaj zamude), doma nas je pričakal sneg in veseli starši, ki so spet videli dijake, študente ...







Houston - Johnson Space Center (7. apr. 2024)






Naša skupina ljubiteljev Sončevih mrkov in tujih krajev, ljudi, običajev pred zgodovinsko raketo Saturn 5.


Kako smo pristali na Luni in odpotovali z Lune leta 1969 in še pozneje - nosilna raketa je bila Saturn 5 - izdelala jo je izjemna inženirska ekipa Wernherja von Brauna.



Houston

Lyndon B. Johnson Space Center (JSC) - Houston – (Teksas, NASA) usklajuje ameriški vesoljski program s posadkami od leta 1961 naprej. Meri kar 655 ha in ima zaposlenih več kot 14.000 ljudi. Znotraj JSC je še Center za nadzor misij (MCC - Christopher C. Kraft Jr. Mission Control Center). Uveljavljen vzdevek pa je kar "Houston", zato so se vsi stavki, ki jih izgovorijo astronavti, začeli z besedo "Houston". Najbolj znana je izjava astronavtov Jim-a Lovella in Jack-a Swigert-a: »Houston, imeli smo problem«, 14. april 1970 ali: "Houston, we've had a problem."


Faze poleta na Luno – projekt Apollo (št. 11 / 16. 7. 1969, izstrelitev Cape Canaveral - Kennedy Space Center, raketa Saturn V, potisk prve stopnje 35,1 MN, masa 2800 ton, nosilnost 118 ton). Vsaka faza potovanja na Luno je pomenila velik izziv za fizike, računalničarje, ostale teoretike, inženirje, zdravnike ... V poletu na Luno se tudi razkrije velik pomen verige izjemno prelomnih trenutkov v človeški zgodovini, recimo od iskanja in obdelave rudnin, kovin – do tehnologij, ki so danes samoumevne, a v resnici niso. Tukaj se zgosti naša zgodovina od uporabe ognja do raketnega goriva, od sporazumevanja z bobni, do razumevanja in uporabe elektromagnetnega valovanja za komunikacijo. Misija se je končala šele, ko so se astronavti zdravi vrnili na nam ljubo Zemljo - oddahnil si je cel svet, predvsem pa načrtovalci poleta misije Apollo 11.
Oznake na sliki:
SM je "service module ali tudi CSM - command and service module", oznaka LM pa je "Lunar module" ( tudi "Eagle" - Orel).


Lunarni modul Apollo s priklopljenim komandnim in servisnim modulom (CSM)
I - stopnja spuščanja lunarnega modula;
II - stopnja ponovnega dviga lunarnega modula s površja (2 astronavta) do CM;
III - Komandni modul CM (kroži okrog Lune z enim članom posadke);
IV - Servisni modul SM (kroži skupaj s CM okrog Lune in CM se na koncu s posadko vrne na Zemljo).
1 spustni pokrov motorja LM; 2 LM podvozje; 3 LM lestev; 4 Izstopna ploščad; 5 sprednja loputa; 6 LM odzivni krmilni sistem quad; 7 antena S-pasu med letom (2); 8 Radarska antena Rendezvous; 9 krmiljena antena S-pasu; 10 prostor za posadko poveljniškega modula; 11 Elektroenergetski sistem z radiatorji; 12 SM odzivni nadzorni sistem quad; 13 Radiator sistema nadzora okolja; 14 S-pasovna vodljiva antena z visokim ojačanjem; 15 Podaljšek šobe; 16 Okno za povezovanje modulov; 17 VHF antena; 18 Priklopna tarča; 19 LM loputa nad glavo; 20 CSM kombinirana tunelska loputa; 21 Razgledna okna; 22 Zadnji toplotni ščit



W. Von Braun pred raketo Saturn V., oče ameriškega vesoljskega programa.
Saturn V je do danes (pomlad 2024) še vedno najvišja, najtežja in najmočnejša raketa, ki je uspešno delovala. Izstrelila je tudi najtežji tovor v NZO [nizkozemeljska orbita – NZO (angleško low Earth orbit (LEO))]. Do danes je Saturn V edina raketa, ki je izstrelila človeško posadko izven NZO. Leti na Luno so potekali med decembrom 1968 in 1972, vsega je sodelovalo 24 astronavtov (trije po dvakrat), ki so leteli okrog Lune, 12 od njih je pristalo na Luni.
Raketa Saturn V je bila največja v družini raket Saturn.


Sergej Pavlovič Koroljov - Ukrajinec po rodu, oče sovjetskih vesoljskih poletov. Dolga leta ga je Stalin držal v zaporu, v taboriščih. Umre prezgodaj - zaradi malomarne operacije.

NASA (National Aeronautics and Space Administration) je bila ustanovljena leta 1958 in posadke letalskih sil so izstreljevale rakete za Naso z rta, takrat znanega kot Cape Canaveral Missile Annex. To je bil odziv na prvi sovjetski satelit Sputnik 1 (Sopotnik I, 4. okt. 1957). Kako se je začela vesoljska tekma? Znameniti ukrajinski konstruktor raket S. P. Koroljov je taktično objavil neresničen članek, da Američani že pripravljajo izstrelitev prve rakete v orbito okrog Zemlje - in ruski generali so to zagrabili (zastrigli z ušesi) in S. Koroljov je tako končno lahko načrtoval prvi sovjetski polet v vesolje (v resnici je v ZDA predsednik Dwight D. Eisenhower prej zaviral razvoj vesoljskega programa, kot ga podpiral). Koroljov je umrl leta 1966 zaradi malomarnega medicinskega posega. Von Braun je za Koroljeva prvič slišal šele po njegovem državnem pogrebu, saj so bile podrobnosti o sovjetskem vesoljskem programu uradna skrivnost. Oba sta si najprej želela poletov v vesolje (100 km višine – Kármánova meja) – prvemu je uspelo 1942 Von Braunu z mamo vseh raket V2. Še zanimivost - oba sta bila nekaj časa zaprta v svojih državah s strani takratnih režimov … Američani in Rusi so v svoje laboratorije prepeljali ostanke nemških raket V2 in tudi večino nemških inženirjev, znanstvenikov. Operacija Sponka (Paperclip) je bil tajni obveščevalni program Združenih držav Amerike, v katerem je bilo več kot 1600 nemških znanstvenikov, inženirjev in tehnikov z družinami odpeljanih iz nekdanje nacistične Nemčije v ZDA, v državne službe – tudi v NASO … Živeli so v Fort Bliss (Teksas) in pozneje v Huntsville-u v Alabami.

Levo raketni motor rakete V-2 na kerozin (konstruktor W. Von Braun in zagotovo še Arthur Rudolph - to je osnova vseh modernih motorjev) in desno RD-107 raketni motor tudi na kerozin, ki je v osnovi izvedenka motorja V-2 z več šobami (nadgradnjo V-2 v RD-107 vodi Ukrajinec Valentin Glushko, program vodi Ukrajinec Koroljov, a osnovo so jim dali ujeti nemški konstruktorji in deli raket V-2).

Spomnimo se še na mnoge pomembne Slovence, ki so v ZDA prispevali (prispevajo) ogromno k razvoju človeštva, astronomije, astronavtike, tehnike, umetnosti, humanizma ...
Naštejmo nekatere:
astronavti Sunita Lyn Williams [obiskala tudi naš observatorij v Šentvidu], Ronald Šega, Jery Linenger, strokovnjak za medcelinske in vesoljske rakete Franklin R. Puhek, fizik prof. dr. Dušan Petrač [2009 predaval na Šentvidu, prispeval je rešitve za kontrolo superfluidnega helija za vzdrževanje temperature infrardečih detektorjev pri minus 271 °C v satelitih, ki detektirajo mikrovalovno ozadje vesolja], izumitelj Franc Rode (oče kalkulatorja HP-35), inženir aeronavtike Joseph Frederick »Joe« Sutter [Pri Boeingu je bil na čelu ekipe 4500 ljudi, od tega je bilo 2700 inženirjev, ki so bili vključeni v projekt Boeinga 747], generalpodpolkovnik Frank Gorenc, Edi Gobec (prof. v Ohiu), Anton Mavretič sodeluje pri projektu Voyager 1 in Voyager 2, njegova skupina razvije detektor sončevega vetra, izjemen fizik Bogdan Povh (umrl 14. 2. 2024) nekaj časa dela v Pasadeni, nobelovec 2016 Duncan Haldane (Princeton), astronavt Randy Bresnik, Frank Lausche, igralec in režiser Mickey Dolenz - v šestdesetih je nastopal v skupini The Monkees kot bobnar in pevec, hčerka Ami Dolenz je tudi igralka, Gregor Dolenz, Mickeyev oče, je tudi igral v Hollywoodu, plesalka Daša Podgoršek, kralj polke Frank Yankovich, džezist Leo Coach, pesnik Ray McNiece [ki pravi, da se v njem borita irski menih in slovenski pastir], tukaj je še povezava med SLOVENCI, THOMASOM JEFFERSONOM in AMERIŠKO DEKLARACIJO O NEODVISNOSTI






















Z Jakatom spremljava vremensko napoved - jutri je dan D.
Drama ob vsakem spremljanju vremenske napovedi v hotelih. Ali nam bo uspelo videti popolni Sončev mrk 8. aprila 2024 v ZDA in kam se moramo odpeljati - nekaj 100 km daleč ... ? Potrebno je prepičati vodiča ..., skupaj bomo to lažje storili.
Foto: Veronika V.




PRIPRAVE NA MRK 8. apr. 2024 - kraj Bogata, država Texas, ZDA

Koordinate opazovanja: ge. širina 33.4700081747 °, ge. dolžina -95.2138966559 °, nad. višina 127.8 m, praktično na črti centralnega mrka, popolno prekritje Sonca z Luno je trajalo 4m in 21s.

*** https://www.timeanddate.com/eclipse/map/2024-april-8
https://earthsky.org/human-world/2024-april-8-eclipse-saros-139/



Opazovali smo na zelenici ob zelenem balončku in na pločniku - vreme se nas je usmililo.
Geographic coordinate: 33.47 °,  -95.214 °
Total solar eclipse (100.00%)
Obscuration 100.00% 
Magnitude  1.0277
Duration 2h, 39m, 4s 
Duration of totality 4m, 21s

Partial begins 8 Apr, 12:26:52
Full begins 8 Apr, 13:44:06
Maximum 8 Apr, 13:46:17
Full ends  8 Apr, 13:48:27
Partial ends  8 Apr, 15:05:56

Times shown in local time (CDT)

Avg. Cloud Cover 56% (since 2000)

Sončev mrk se je torej začel (prvi poljub) v kraju Bogata (Texas, ZDA) ob 12:26:52. Temperatura se je višala vsaj še do 12:50 - na 33 °C in je padala, oziroma je ostal dokaj konstantna, še po koncu (ob 13:48:27) popolne faze mrka, tja do 14:05, ko je znašala 26.5 °C. Razlika med temperaturnim maksimum zraka pred popolno fazo Sončevega mrka in temperaturnim minimumom po popolni fazi, je bila torej 6,5 ° C. To je največ med mrki, ki sem jih do sedaj meril - to so mrki v letih 1999, 2006, 2017, 2024.
Temperatura po mrku je spet narasla na 33 ° C, a ker se je mrk končal že okrog 15. h in so se začeli pojavljati nevihtni oblaki, se temperatura vsaj na našem opazovalnem mestu ni več višala čez to mejo. Smo jo pa zaradi nevarnosti neviht tudi kmalu popihali v minibusa in nevihta se je v resnici tudi kmalu razbesnela - kakšno veliko srečo smo torej imeli in seveda nekaj vedenja o meteorologiji ...
Relativna vlaga je tokrat narasla kar za 23 %, od 38.5 % na 61,5 %, kar je največ med izmerjenimi štirimi mrki (isti saros iz 2006, Turčija, je imel precej manjši padec temperature, le 2 °C in skok vlage le 9 %, merjeno ob morju).
Časi so podani v "Central Daylight Time" - za osrednje področje ZDA.

Sončev mrk letošnjega sarosa-139 bo 16. julija 2186 trajal kar 7 min 29 s (to je nekje na limiti najdaljših mrkov). Imel bo magnitudo 1,0805 in bo pokrival pas širok 267 km. No - tega mrka pa ne smemo izpustiti :)
Saros 139 se je začel z mrkom 17. maja 1501 in se bo končal 3. julija 2763. Letošnji je bil maksimalno širok 198 km.
Zakaj je saros dolg 18 tropskih let in 11,3 dni (ali 10,3 dni, odvisno od števila prestopnih let) in znaša 6585,66 dni, si lahko preberete v članku iz 2018: Iskanje odgovorov, kateri fizikalni opis sveta je primernejši.


Primerjalna tabela mrkov glede na temperaturo, relativno vlago in gostoto vodne pare. Gostota vodne pare je izračunana iz lastnih meritev temperature in relativne vlage. Meritve so seveda potekale v senci.

Tem.[°C]         R. vla.[%]    Gos. H20 pare[g/m3]  Sončev mrk 
-------		 ---------       -------------------     --------------------------- 
33 		51.0 		18.2 		  2024-04-08 S. MRK maks. tem., r. vla. pri dani tem. *****
26.5		65.0 		16.3 		  2024-04-08 S. MRK min.   tem., r. vla. pri dani tem.  ***** 
26 		26 		6 		  2017-08-21 S. MRK maks. tem., r. vla. pri dani tem. **
20		35.5 		6 		  2017-08-21 S. MRK min.   tem., r. vla. pri dani tem.  ** 
25 		52 		12 		  1999-08-11 S. MRK maks. tem., r. vla. pri dani tem. 
21		65		12		  1999-08-11 S. MRK min.   tem., r. vla. pri dani tem. 
18.5 		62 		10 		  2006-03-29 S. MRK maks. tem., r. vla. pri dani tem. 
16.5 		71 		10 		  2006-03-29 S. MRK min.   tem., r. vla. pri dani tem.

Tabela ekstremnih temperatur, pripadajoče gostote vodne pare, relativne vlage, ki se od Sončevega mrka do mrka dopolnjuje, je na nek način moja najdaljša fizikalna vaja, ki traja že 25 let.
Zgornja tabela kaže, da je zdaleč najmanj zračne vlage bilo prav med mrkom 21. 8. 2017 v kraju Casper, ZDA - nadmorska višina 1600 m (nizka vlaga je značilna za visoke lege, recimo za Kredarico). Gostota vodne pare (zaokrožena na gram/m3) je bila leta 2017 le 6 g/m3, na Madžarskem 1999 pa kar 12 g/m3 (2x več). Kot smo že omenili, je vodna para izjemno dober absorber dolgih valov, ki jih seva površina Zemlje (je najvažnejši toplogredni plin v atmosferi, ki nam omogoča življenje - toplogredni plini torej niso zmeraj škodljivi, le preveč jih ne sme biti). Če je pare manj, se torej površina Zemlje in zrak hitreje ohlajata. Na kratko povzeto - med Sončevim mrkom v okolici kraja Casper, 1600 m nad morjem, so nizka vlaga, visoka nadmorska lega in suha tla botrovali k nekoliko nepričakovani dinamiki poteka temperature – glede na prejšnje mrke. A temperatura zraka je med letošnjim mrkom padla še nekoliko izraziteje, za 6,5 °C. Zanimivo je, da je letos spletnih virov na temo padca temperature med mrkom precej manj kot med prejšnjimi mrki. Direktno primerljiva sta poletna mrka 1999 in 2017 (saros 145) in pomladna mrka 2006 in 2024 (saros 139). Pri večini mrkov je razvidno, da se absolutna količina vlage v zraku med mrkom praktično ni spreminjala (gostoti vodne pare sta glede na minimalno in maksimalno temperaturo pri vseh Sončevih mrkih ohranjali enako vrednost) - torej se zračna masa, glede razmerij med plini, na kraju meritev v povprečju ni zamenjala (razen občasnega mešanje zraka zaradi zmernega vetra, kar se opazi na grafih v nihanju temperature in relativne vlage).
Pri letošnjem mrku pa je gostota vlage prvič padla iz 18.2 g/m3 na 16.3 g/m3 (ali celo na 15.8 g/m3 na prvem minimumu), kar v uri ni tako malo. Po mrku pa je gostota vodne pare spet nekoliko narasla. V resnici smo tokrat tudi prvič opazovali mrk med delno oblačnim vremenom - pred nevihto - kar bi lahko razložilo nestabilnost atmosfere in s tem povezano nihanje gostote vodne pare. Letos je bila gostota vodne pare tudi najvišja med vsemi mrki, ki sem jih pomeril - kar 18 g/m3. To je bil tudi pogoj za popoldanske nevihte na tem delu Texasa (širša okolica kraja Bogata). Letos je bila pred mrkom izmerjena tudi zdaleč najvišja temperatura pred mrkom - to je kar 33 ° C. To je tudi eden od razlogov za zelo globok padec temperature med mrkom - po Stefanovem zakonu velja, da je pri višji temperaturi izrazitejši izsev (j ∝ σT4). Če bi telo sevalo v vesolje, kjer je temperatura le nekaj K, potem bi lahko predpostavili, da se temperatura telesa s časom (dT/dt) manjša na četrto potenco same temperature, saj velja znana povezava za toplotni tok
dQ/dt = mcdT/dt = SeσT4,
kjer je e emisivnost, S pa površina telesa, σ je Stefanova konstanta, m je masa telesa, c je specifična toplota.
A pri tleh se telesa ne ohlajajo direktno v vesolje.
Kot vpliva globalno segrevanje na mnoge vidike našega življenja, se zdi, da vpliva tudi na amplitudo padca temperature zraka med Sončevimi mrki, le ta nekoliko narašča, kot narašča globalna temperatura. To nam dokazujeta tako zakon o prevajanju toplote, kot Stefanov zakon o toplotnem sevanju. Poglejmo, kako sta o tem razmišljala Newton in posredno naš Stefan in dokažimo našo trditev na preprostih modelih.


Vir slik: https://www.sarthaks.com/759059/state-and-prove-newtons-law-of-cooling
Izguba toplote telesa s temperaturo T zaradi prevajanja toplote (izmenjava energije med atomi in molekulami telesa in okolice) v okolico, ki ima nižjo temperaturo To, je sorazmerna s temperaturno razliko ΔT = T - To in seveda s toplotno kapaciteto samega telesa in okolice, oziroma s toplotno prevodnostjo. Učili smo se tudi, da se toplotni tok (dQ/dt) s telesa z maso m zapiše kot dQ/dt = mcdT/dt, c je specifična toplota, dT je sprememba temperature v času dt. Tako velja za časovno spremembo temperature (to je manjšanje temperature telesa) kar sorazmernost:
-dT/dt ∝ T - To.
Ta enačba nas torej pripelje do Newtonovega zakona hlajenja, ki pravi, da je hitrost izgube toplote iz telesa sorazmerna temperaturni razliki med telesom in okolico. Ta formulacija predpostavlja homogeni medij (okolico) in telo. Okoliški medij pa naj ima konstantno temperaturo To. Ta preprost model je za naš namen, to je oceno, kako intenzivno pade temperatura med mrkom, glede na maksimalno temperaturo pred popolno fazo mrka, čisto dovolj. Tako velja
-dT/dt = (T - To)/τ.
V časovni konstanti τ se izražajo lastnosti telesa, toplotna kapaciteta, prevodnost telesa in okolice.

Pod določenimi pogoji lahko podobno enačbo zapišemo tudi za toplotno sevanje, zakaj?

Vemo, da je neto izguba toplote telesa zaradi toplotnega sevanja po Stefanu sorazmerna z razliko (T4 – To4) in da torej velja enačba za izsev telesa L = Seσ(T4 – To4).
- kjer je e emisivnost telesa (ta je realno manj kot 1), S pa njegova površina, σ je Stefanova konstanta.
Če predpostavimo da je T = To + ΔT in če je razlika temperatur sevajočega telesa in okolice ΔT zelo majhna (ko je torej ΔT/To << 1), potem velja zveza
(T4 – To4) ≈ 4To3(T-To).
Zakaj?
Izraz (To + ΔT)4 lahko zapišemo kot To4(1 + ΔT/To)4 ≈ To4(1 + 4ΔT/To) - snov iz srednje šole, računanje z majhni vrednostmi (bolj učeno se temu reče razvoj v Taylorjevo vrsto).
Tako velja pri majhnih temperaturnih razlikah za izsev L telesa dober približek:
L ≈ 4SeσTo3(T-To)
Ker iščemo izsev pri majhni temperaturni razliki, lahko člen 4SeσTo3 privzamemo kot konstanto k in spet bomo dobili podobno odvisnost kot pri prevajanju, velja:
L ≈ 4SeσTo3(T-To) = k(T-To)

Ker je izsev L povezan z izgubo toplote dQ/dt in le ta je sorazmerna s časovnim odvodom temperature -dT/dt, spet pridemo do podobne odvisnosti kot pri prevajanju toplote:

-dT/dt ∝ T - To.

Takšno enačbo zapišemo s časovno konstanto τ v kateri se pri prevajanju izražajo lastnosti telesa in okolice, toplotna kapaciteta, prevodnost ali pri sevanju temperatura telesa, oz. okolice, emisivnost, Stefanova konstanta ... in tako spet dobimo znano enačbo:

-dT/dt = (T - To)/τ

Enačbo preoblikujemo in integriramo od Tz do T in od časa 0 do t.

∫dT/(T - To) = -∫dt/τ

Rešitev levo je logaritem ln(T - To), desno pa kar -t/τ. Ko vstavimo meje v izveden integral dobimo enačbo:
ln(T - To) - ln(Tz - To) = -t/τ - 0.

Končna enačba za časovno padanje temperature toplejšega teles z začetno temperaturo Tz glede na temperaturo okolice To je torej kar eksponentna (srednja šola - glejte tudi graf):

T = To + (Tz - To)e-t/τ



Graf ohlajanja telesa za idealen primer T = To + (Tz - To)e-t/τ - izpeljal že I. Newton. Temperatura pada hitreje, če je temperaturna razlika (Tz - To) višja.

Če narišemo to funkcijo, opazimo, da najbolj strmo pada na začetku pri višjih temperaturah telesa in strmina je odvisna tudi od temperature okolice To. To trditev velja preveriti še s strmino krivulje ali bolj učeno, kar z odvodom, ko velja:
dT/dt = -((Tz - To)/τ)e-t/τ

In tako vidimo, da je padec v istem časovnem intervalu, recimo med Sončevim mrkom, kar sorazmeren z višino temperaturne razlike,
saj velja:
dT/dt = -((Tz - To)/τ)e-t/τ in je strmina največja ob času t=0 enaka dT/dt = -(Tz - To)/τ
In to modelsko dejstvo kažejo tudi naše meritve - najvišji padec temperature med popolnim Sončevim mrkom se je zgodil letos, ker je bila med tem mrkom tudi temperatura najvišja glede na prejšnje mrke in z višanjem povprečne temperature (globalno ogrevanje) se ti padci temperatur med mrki samo še stopnjujejo. Tisto, kar je tukaj pomembno poudariti, da to kažejo tudi naše meritve poteka temperatur med popolnimi Sončevimi mrki. Do sedaj imamo 4 nize meritev. Tudi letošnja meritev potrjuje teoretični model ohlajanja, čeprav je bila letos gostota pare v zraku zdaleč najvišja.


Strmina ohlajanja je odvisna od začetne temperature. Telo z modro krivuljo ohlajanja z začetno temperaturo 20 °C (293 K) se ohladi za okrog 8 °C, a telo z rdečo krivuljo ohlajanja z začetno temperaturo 30 °C (303 K) se ohladi kar za okrog 16 °C, v eni uri. To je kar dobra prispodoba za padec temperature med dvema mrkoma z različnima maksimalnima temperaturama pred popolno fazo. Padci temperatur med Sončevimi mrki so, kot to potrjujejo tudi naše meritve, veliko izrazitejši pri višjih maksimalnih temperaturah.


Raztrosni diagram maksimalnih temperatur pred Sončevimi mrki glede na padce temperatur blizu popolne faze mrkov za mrke v letih: 1999, 2006, 2017, 2024. Padci temperatur med Sončevimi mrki so veliko izrazitejši pri višjih maksimalnih temperaturah. Kljub izrazitim razlikam v gostoti vodne pare, različnim vetrovnim razmeram, stopnji oblačnosti med mrki, je še zmeraj obveljal primarni vpliv Newtonovega zakona ohlajanja. Gre le za meritve štirih mrkov, pa vendar.

Tmaks_Tmin [°C]	Tmaxs [°C]	Leto
6.5		33		2024
6		26		2017
4		25		1999
2		18.5		2006
Fizikalnih praktikumov nikoli nisem posebej maral (ker so bili kdaj pedagoško pomanjkljivi, pa tudi z obdelavo podatkov smo odlašali in potem ...), a ta vaja z merjenjem temperatur in vlage med mrki je moja najdaljša in traja že 25 let.

V resnici se Zemlja kot celota ohlaja s sevanjem v mrzlo vesolje, segreva ga Sonce (Zemlja sicer ima nekaj malega lastnih zalog energije, a za razvoj življenja še zdaleč premalo). V sami atmosferi pa so razmere glede prenosa toplote precej bolj zapletene, v veliki meri jih določajo toplogredni plini, ki absorbirajo dolge valove sevanja naših tal, katere v večji meri segreva energija elektromagnetnega valovanja s Sonca (svetloba). S Sonca na vrh atmosfere prispe vsako sekundo gostota energijskega toka blizu j = 1400 J/(sm2), nekaj te energije se seveda odbije - in to dragoceno zalogo fuzijske energije nam zastonj pošilja Sonce na razdalji AE že milijarde let. In to je naše življenje.

Povejmo, da se tla in zrak ohlajata tako zaradi sevanja, kot zaradi prevajanja toplote, kot tudi zaradi vertikalne konvekcije (vzgon) in advekcije - zaradi vetrov (mešanje zraka zaradi tlačnih razlik). Pomembna je tudi sistemska Coriolisova sila zaradi rotacije Zemlje in seveda oceni, morja s tokovi in vsekakor geografska širina in položaj Zemlje na tirnici okrog Sonca (to so letni časi, saj je os rotacije Zemlje nagnjena na normalo ekliptike za okrog 23.5 °).

Kakšno uro po mrku pa se je vlilo kot iz škafa (kot so napovedovale vremenske napovedi), zapihal je močan veter, grmenje pa je bilo slišati precej drugače, odrezavo, brez sekundarnih odmevov, udarov, kot smo tega navajeni v Sloveniji.

NOAA satellite animation of the total solar eclipse
NOAA satellite animation of the total solar eclipse.
Na zgornji animaciji satelitske slike se lepo vidi, da smo bili prav na robu oblačne gmote, ki nam je po čudežu in seveda glede na napovedi (premik v kraj Bogata), omogočila, da smo še četrtič bili uspešni in da smo tudi tokrat ujeli popolni Sončev mrk. A za to nagrado smo morali prepotovati okrog 300 km, pokuriti kar nekaj živcev in se posebej trdo pregovarjati s šoferjem, ki ni bil navdušen nad našo odločitvijo - čeprav smo primarno šli na pot zaradi Sončevega mrka. Še, ko smo prispeli do cilja, je šofer govoril, da še lahko pelje drugam (nazaj) - s tem bi zamudili začetek mrka in šli na območje slabše vremenske napovedi (nevihte že med mrkom). Skratka - nekateri se spoznajo na vse ... in še dobro, da smo vztrajali v smeri Clarksvilla in Bogate. Kolega voznik mi ji celo zabrusil, da bom jaz kriv, da ne bomo videli mrka - in mlajši sopotniki so bili začudeni nad njegovo predrznostjo in nestrokovnostjo, neprofesionalnostjo.
Veliko udeležencev je šlo na pot zgolj zaradi popolnega Sončevega mrka in mnogi ga še nikoli niso doživeli - in to mi je bil glavni motivator za optimalno rešitev glede kraja opazovanja ...
Da so agencije velikokrat slaba rešitev govori zgodba moje znanke, ki me je prosila, da ji pošljem navodila, kako in kaj opazovati med mrkom, in da odpotuje v Mehiko z x agencijo. Povedala pa mi je, da bodo mrk opazovali iz okolice Piramide Sonca - mesto Teotihuacan. Ker smo tudi mi imeli idejo (zaradi vremena), da potujemo v Mehiko, sem imel v glavi še podobo zemljevida Mehike, in da ta kraj leži izvem popolne faze mrka. Pogled na Google Maps (mojo verzija:
http://www2.arnes.si/~gljsentvid10/isci_na_gm_zv4bxxy.html
) mi je potrdil, da je ta piramida zvenečega in v tem primeru zavajajočega imena, leži 850 km od črte popolne faze mrka. Ko sem ji to omenil, kakšen dan ni prišla k sebi - za delni mrk ne potujemo, na koncu z otečenimi nogami, tisoče km daleč.


Satelitski posnetek Sončevega mrka 8. apr. 2024 na JZ Texasa – 10 min. pred mrkom v Bogati, ki leži v centru rumenega krogca (popolna faza je od nas oddaljena okrog 670 km). Tam so modeli dajali najmanj oblakov in, niso se zmotili, tudi mi ne.
Vir slike: https://www.storm2k.org/phpbb2/viewtopic.php?t=119527&start=140

Image
Vir satelitske animacije Sončevega mrka nad ZDA - 8. apr. 2024:
https://www.storm2k.org/phpbb2/viewtopic.php?t=119527&start=140
https://i.postimg.cc/sxcFfyDw/goes16-truecolor-us.gif


Ocena dnevnega padca povprečne temperature zraka za Zemljo med mrkom

Tabela časovnega poteka mrka 8. aprila 2024 od Pacifika čez ZDA do Atlantika.

Začetek delnega mrka 	15:42:07 UT
Začetek popolnega mrka	16:38:44 UT
Najdaljše trajanje mrka 18:18:29 UT
Konec popolnega mrka	19:55:29 UT
Konec delnega mrka	20:52:14 UT
Ker je Luna, glede na razdaljo do Sonca, praktično pri Zemlji, in ker tudi polsenca Lune večinoma med mrkom v celoti pade na površino Zemlje (vsaj med letošnjim), bomo od celotne dnevne energije, ki jo Zemlja prejme od Sonca v 24 urah, odšteli energijo, ki jo je nekaj ur zastirala Luna. Letošnji mrk je bil sicer nekoliko daljši po trajanju od mrka 2017, a ker gre za oceno, bomo kar privzeli račun iz 2027, ko je mrk pokrival naš planet približno tm = 4,3 ure (v čas je vključeno tudi polovično trajanje delnega mrka) in je ta blokirana energija EL enaka produktu površine preseka Lune (S = π*RL2), gostote energijskega toka iz Sonca (j) in časa mrka (tm):
EL = π*RL2*j*tm.
Če privzamemo, da od gostote energijskega toka Sonca 1400 W/m2, doseže Zemljo nekje j=1000 W/m2, ostalo so v glavnem odboji, dobimo za blokirano energijo s strani Lune vrednost: EL = 1,47*1020 J. Energija, ki jo prejme Zemlja iz Sonca v td = 24 urah pa je:
EZ = π*RZ2*j*td = 111*1020 J.
Te ‘ukradene’ Energije torej niti ni tako malo - ampak kar dober procent (1,3 %). Po Stefanovem zakonu (j = σ*T4) zapišimo še razmerje obeh energij in povprečnih temperatur na četrto potenco. Velja:
(T/To)4 = 0.987.
T je povprečna dnevna temperatura na dan mrka, To = 288 K pa za dan brez mrka (še pojasnilo, povprečna temperatura Zemlje To je za skoraj 10 °C višja od teoretične za črno telo in to predvsem zaradi toplogrednih plinov - vodne pare, ogljikovega dioksida in metana). Na dan mrka je tako ocena povprečne temperature Zemlje T = To*(0.987)1/4 = 287,1 K.
To pomeni (288 K - 287,1 K) okrog 0,9 K nižja temperatura – kar pa sploh ni tako malo!
Vemo pa, da na polni črti mrka temperatura pade kar za nekaj stopinj Celzija, lahko tudi blizu 10 °C (podobno vrednost smo tudi pomerili). Pa vendar – najverjetneje je učinek delnega zasenčenja Zemlje s strani Lune, razen na črti mrka, precej manjši od običajnih temperaturnih nihanj (oblačnost, vremenske fronte) in je v bistvu neopažen. Sploh pa so mrki zelo redki in imajo vpliv na vreme le, ko se zgodijo in ne dolgoročno.

Je pa ta premislek, o energiji in temperaturi na dan mrka, bil zanimiv z vidika, kako lahko že, na prvi pogled relativno zanemarljiv dejavnik (mrk), vpliva na temperaturo Zemlje. Podobno je s toplogrednimi plini, z vulkani, potrebno se je obnašati racionalno in tudi seveda prilagajati podnebju in paziti kaj delamo z rodovitno prstjo, z vodo, z zrakom, z oceani – z dobrinami, ki nam dajejo hrano.
Seveda – nekoč bo Zemlja zaradi napihnjenega Sonca po naravni poti izbrisala življenje s sebe, a ocene pravijo, da bo to »komaj« čez pol milijarde let. A to je zelo dolga doba, sploh če vemo, da so se na našem planetu vretenčarji razvili pred približno pol milijarde let in človek komaj pred kakšnim milijonom let – moderni človek pa se je razvil pred nekaj 10 000 leti.
Torej – ne uničimo, ne evtanazirajmo mame Zemlje preden sama ne umre naravne smrti.




Invazija Slovencev v kraju Bogata - Texas, ZDA, 8. april 2024, 12:10 h ...


Pred oblaki (od modrine desno - jugozahod) smo se umikali in se ustalili v kraju Bogata (sledili smo vremenskim napovedim) - a se ni dalo enostavno uskladiti z vodičem. Na koncu nam je uspelo, pomagal je še prof. Rasto S., Jaka Ž. in ostali.
Foto: Veronika V.


Tako pozno še nikoli nismo prispeli na opazovališče mrka (splet okoliščin, a glede na vsa pogajanja, še dobro da smo prišli) - a smo v četrt ure postavili (skoraj) vso opremo. In v tej improvizirani pripravi sem dataloggerček za merjenje temperature in vlage še ravno pravi čas uspel z magnetkom pritrditi na frizerski reklamni pano v senci strehe. Ni bilo idealno, a tabla je bila iz neke vrste vodoodpornega kartona, tako da ni bilo prisotno kako posebno prevajanje toplote ...
Foto: Veronika V.














Obiskala nas je tudi sama prikupna pastorka kraja Bogata (na majici ima drevo) - to je duhovnica ali pastorka ali tudi "pastirka". Pridružili so se nam mnogi prijazni domačini in občudovalci mrkov iz ostalih predelov ZDA, tudi iz ostalih držav, recimo iz Španije, eden od njih tudi sodeluje s prof. dr. Tomažem Zwitterjem ... Vzdušje je bilo res povezovalno in veselje neizmerno - mrki združujejo, povezujejo ljudi vseh celin. Bili smo na pravem kraju ob pravem času, ob ravno prav jasnem vremenu, v zares dobri družbi.







----------------------------------------------------------

Sledi nekaj slik (5), ki jih je naredila Chelle Daly iz ZDA (My eclipse friend) - hvala za slike.











------------------------ sledijo spet moje slike -------------------------














Dogajanje med Sončevim mrkom 8. april 2024, Bogata, Texas - eni opazujejo, drugi se slikajo ..., a do popolne faze je še kar nekaj časa.
Foto: Veronika V.


15 minut do popolne faze Sončevega mrka - oblaki še zmeraj vztrajajo, a ne blizu zenita in se torej "držijo" vremenske napovedi ...
Foto: Veronika V.


Posebna svetloba in vzdušje med popolno fazo Sončevega mrka, oblaki še zmeraj grozijo, a nam tokrat niso vzeli pogleda na to izjemno podobo zakritja Sonca s strani Lune, na diamantna prstana, izbruhe, korono, na to posebno "temo" izjemnih "barv" sredi dneva, na prijeten hlad, na imenitno vzdušje med opazovalci, ki smo si bili večinoma tujci pa vendar tako blizu, na poseben odziv narave, pogleda na bližnje planete ... 8. april 2024, Texas, Bogata.
Kot se opazi na posnetku, se je tudi prižgala javna razsvetljava. No - kometa 12P/Pons-Brooks nismo opazili, a to bi bilo že preveč ...

Foto: Veronika V.


Sledi popolna faza mrka (korona, izbruhi, diamantna prstana ...) - slike Zorko Vičar

Še nekaj navodil, ki so jih prejeli sopotniki na Sončev mrk, 8. apr. 2024, ZDA.

Popolni Sončev mrk 8. aprila 2024 – Mehika, ZDA - traja 4 min in cca 30 sek (ponovitev »Turškega mrka 120 ° zahodno iz 2006, to je + 18 let in 10 ali 11 dni in 8 ur = 8. apr 2024 – to je perioda saros, poznali so jo že Babilonci, ta mrk pripada sarosu 139).
Širina pasu popolnega mrka je v tem primeru okrog 180 km.

Kaj rabimo za varno opazovanje mrka:
Lepo vreme, dobro družbo na pravem kraju in ob pravem času (tudi kaj sence, tekočino, klobuk …), očala za opazovanje mrka, Sonca, lahko uporabimo mylar folijo za na daljnogled (nalepimo jo na objektiva ali objektiv teleskopa), ZGOLJ, ko je popolna faza (ko Luna v celoti prekrije Sonce), lahko opazujemo mrk s prostim očesom ali daljnogledom, teleskopom (rec. 3 minute ob tem mrku, da bo varno).
Previdno – oči so več vredne od vsakega mrka !!!
Vmes se splača fotografirati – sploh med popolno fazo, tudi s teleobjektivi ali skozi teleskope.

Na kaj moramo biti pozorni med mrkom:
prvi stik - poljub Lune in Sonca, drugi stik, diamantni prstan in Bailyevi biseri [Lunin rob ni raven, žarki se prebijejo do nas skozi doline Luninega površja - ta rob imenujemo tudi Lunin limb], morebitni izbruhi na Soncu - protuberance, veličastna korona (to je plazma s temperaturo nekaj milijonov kelvinov, ki obdaja Sonce in jo oblikujejo silnice magnetnega polja, [tukaj je fotosfera, ki sicer predstavlja mejo vidnega dela površine Sonca in ima temperaturo okrog 6000 K - prvi je to vrednost izračunal slo. fizik Jožef Stefan iz lastnega zakona o toplotnem sevanju teles], tretji stik, spet diamantni prstan ..., četrti stik [zadnji poljub in konec mrka]; da se Sonca nikoli in prav nikoli ne gleda s teleskopom ali daljnogledom brez ustreznega filtra (razen med popolno fazo kakšno minuto), ker drugače izgubimo vid za zmeraj ...). Tudi okolica je lahko zanimiva, tokrat bomo videli med popolno fazo naslednje svetlejše objekte: Jupiter, Venero, Saturn, Mars in morebiti celo komet 12P/Pons-Brooks ... A osredotočite se na Sončev mrk – popolno fazo !!! Pred popolno fazo opazujte naravo v okolici, rože, živali …, kaj se dogaja s temperaturo, projicirajte mrk na tla skozi prekrižane prste (kaj opazite na tleh pod listjem grmovja, dreves) …





































-------------------------------------------------------------









































Hitra analiza posnetkov takoj po Sončevem mrku ..., 8. april 2024, Texas, Bogata.

------------


Sončev mrk prestrašil ZDA. Še šala iz Slovenije, poslala Nataša Jelen Štemberger (3. jun. 2024).


------------

Sledi nekaj slik sopotnika Matije Žerdina


















Vmes nam je ponagajal kak oblakec - poskrbel je za dramaturgijo - a se je vse izšlo bolj kot smo pričakovali, v resnici idealno.






------------

Sledi nekaj profesionalnih slik sopotnika prof. Rasta Snoja - čudovito. Lepo je ujel pege, prominence in korono preko različnih časov osvetlitev. Ekskurzija v ZDA 6. - 16. april 2024 - popolni Sončev mrk 8. april 2024, kraj Bogata - Texas.











KAJ VSE SO NAM MRKI OMOGOČILI?

* V antiki so, s pomočjo kotov, razmerij senc, časa trajanja Luninih mrkov, določili velikost in razdaljo do Lune in ocenili velikost ter razdaljo do Sonca (Aristotel, Aristarh, Hiparh, ...), to je bil izjemen uspeh – glejte članek Antika in mrki (Spika, februar 2000).

* Med Sončevim mrkom (med slikanjem emisijskega spektra Sončeve korone) v Indiji je 18. 8. 1868 Jules Janssen odkrili element helij, žlahtni plin 42He (v laboratoriju na Zemlji je bil helij detektiran leta 1895 – odkril ga je W. Ramsay). Janssen je posnel spektralno črto helija med sončnim mrkom leta 1868, medtem ko jo je Norman Lockyer opazoval iz Britanije. Vendar je le Lockyer predlagal, da je črta nastala zaradi novega elementa, ki ga je poimenoval po Soncu. Helios v grščini pomeni Sonce. Helij je tudi glavni produkt zlivanja ioniziranega vodika v sredici Sonca. Pri tem procesu se sprosti ogromno energija (E = Δm*C2 - razlika v masi elementov pred fuzijo in po njej, pomnožena s kvadratom hitrosti svetlobe), ki omogoča, da Sonce stabilno sveti že 5 milijard let in nam tako omogoča življenje. Ime helij je torej še kako posrečeno – no, izvor energije zvezd (fuzijo) in nastanek težkih elementov smo dojeli veliko pozneje. Helij je pričakovano drugi najpogostejši element v vesolju (večinoma je nastal, za razliko od ostalih masivnejših atomov, že po prvi nukleosintezi kamlu po velikem poku - ko je temperatura vesolja padla na okrog 1010 K - heliju tako tudi pravimo pepel velikega poka). Seveda so tudi vsi ostali elementi do železa večinoma produkt fuzije v zvezdah, težji pa so posledica eksplozij supernov, trkov. Veliko težkih elementov kot so zlato, platina, uran, plutonij, jod, tudi delno železo, itn nastane pri brutalnih trkih nevtronskih zvezd – letos so tak trk potrdili tudi preko gravitacijskih valov – izjemno (zaznala observatorija LIGO in Virgo – s senzorji, laserskimi interferometri, teorijo gravitacijskih valov, trki črnih lukenj, se v Sloveniji ukvarja dr. Andrej Čadež). Do sedaj smo take trke zaznavali samo preko GRB - kratkih izbruhov sevanja gama (po katerih se lahko zgodi eksplozija imenovana kilonova, ki je tip supernove, po svetlosti 1000 krat klasična nova – v Sloveniji se z gama izbruhi ukvarja dr. Andreja Gomboc). Veliki pok, nove, supernove, kilonove, trki - kakšen gromozanski »kraval« se je torej že zdavnaj moral zgoditi v vesolju, da smo ljudje sploh lahko nastali. V nas in ostalih živih bitjih je namreč poleg večinskega vodika (nastal je tik po »velikem poku«) in kisika, še veliko ogljika, dušika (to so sestavni deli DNK - aminokislin), natrija, fosforja, kalcija, tudi železa, joda, ... mi ljudje pa bi kdaj dali prav vse za zlato, odšli v Ameriko, Afriko ..., se ugonobili z uranom ...
Še zanimivost – v vesolju je po številčnosti helij takoj za vodikom, ga je celo četrtina. A so ga odkrili (kot smo že omenili zgoraj) prej ob Soncu v koroni (med Sončevim mrkom), kot na Zemlji - 1868 J. Janssen in N. Lockyer. In - zakaj je bilo temu tako?


Slika: Levo zgoraj Jules Janssen, desno Helijeva rumena crta valovne dolžine 587.562 nm je takoj za zeleno barvo – slikano med mrkom, vir: APOD. Slika spodaj je emisijski spekter Sončeve korone - rumena črta valovne dolžine 588 nm v prehodu v rdeč del spektra pripada Heliju.


Norman Lockyer pa je neznano emisijsko črto opazoval iz Britanije. Vendar je le Lockyer predlagal, da je črta nastala zaradi novega elementa, ki ga je poimenoval po Soncu.


Helijev spekter iz wiki.

Helium wavelengths - helijeve emisijske črte (nm)

Val. dol.   barva
Wavelength  Color 
----------  ----------   
438.793 w   violet     (vijolična)
443.755 w   violet     (vijolična)
447.148 s   violet  *  (vijolična)    
471.314 m   blue       (modra)  
492.193 m   blue       (modra)
501.567 s   cyan    *  (cian - modrozelena, sinja)
504.774 w   cyan       (cian - modrozelena, sinja)
587.562 s   yellow  *  (rumena)
667.815 m   red        (rdeča)

s=strong (močna), m=med (srednja), w=weak (šibka)

* Eno ključnih potrditev splošne teorije relativnosti je omogočil Sončev mrk 1919


Slika: Kot odklona žarka iz prvotne smeri tik ob Soncu je po Einsteinu: ϑ = 4GM/(c2R) = 1,75 '' (če bo »slučajno« kdo od bralcev računal odmik, je rezultat potrebno iz radianov spremeniti v ločne sekunde: M = 1,99*1030 kg je masa Sonca, R = 695700000 m polmer Sonca, c = 299792458 m/s = 3*108 m/s hitrost svetlobe, G=6,67408*10-11 m3·kg-1·s-2 gravitacijska konstanta). Izvor razmerij med količinami v formuli se da celo v srednji šoli do neke mere pojasniti, a samo do polovice Einsteinovega rezultata, preko poti fotona po hiperboli mimo Sonca. Nekaj podobnega, napako polovične vrednosti, je Einstein naredil leta 1911 in že drugi pred njim (Soldner), a je enačbo, preko splošne teorije relativnosti, korigiral leta 1915. O odklonu svetlobnih žarkov v gravitacijskem polju (zaradi teže) so razmišljali že mnogi pred Einsteinom – Newton, Laplace, Cavendish je izvedel račun, a brez objave. Prvi izračun odklona žarka v gravitacijskem polju Sonca pa je leta 1804 objavil že omenjeni nemški fizik in astronom Johhan Soldner.


Slika: Hiperbola (rdeči krivulji na grafu) je lahko pot delca, telesa z maso (m) - recimo kometa - v gravitacijskem polju masivnega sfernega lupinasto homogenega objekta – recimo zvezde z maso (M). Pogoj je, da ima delec skupno energijo večjo od nič. Tudi fotoni potujejo po hiperboli, a za delce visokih energij in hitrosti je potrebno upoštevati mehaniko splošne teorije relativnosti. In prav meritve uklona svetlobe ob Soncu (ob Sončevem mrku se tako navidezno premakne lega zvezd, ki navidezno ležijo tik ob Soncu) so bile še en dokaz, da so postulati splošne teorije relativnosti pravilni.



Vožnja do New Orleansa, ogled mesta, sledi ogled LIGO (Livingston)





Na poti v New Orleans - foto Zorko V. (9. apr. 2024)


Tjaša Drnovšek je takole zapisala:
Oak Alley Plantation
Reka Mississipi je na svojem južnem delu, ko se bliža New Orleansu, obdana z visokim nasipom. Na razdalji ca. 30 km od New Orleansa, takoj za nasipom se razprostira mogočna plantaža Oak Alley. Ime je dobila po znamenitem drevoredu ca. 200 let starih hrastov, ki so že tako mogočni, da tvorijo v bistvu 240 m dolg tunel. Na plantaži so v preteklosti gojili sladkorni trs in začetki segajo v dobo suženjstva. Danes je odprta za javnost in zgodovinski zaščitena.
Op.: na tej plantaži niso snemali filma Gone with the Wind – kot smo zmotno mislili, ampak A Long Hot Summer (Paul Newman). Gone with the Wind so snemali v Kaliforniji.





Fotografiral nekdo iz naše druščine s Heleninim aparatom.
















Slika Sončevega mrka s strani "Astronomy Picture of the Day" - https://apod.nasa.gov/apod/archivepix.html


Slike kometa 12P/Pons-Brooks strani "Astronomy Picture of the Day" - https://apod.nasa.gov/apod/archivepix.html
Komet žal med mrkom ni bil viden - so ga pa (komaj) ujeli nekateri fotografi.


Kako se je končal popolni sončni mrk

Avtorstvo videoposnetka in avtorske pravice: David Duarte

Pojasnilo: Kako se konča popolni sončni mrk? Da, Luna se premakne iz polnega zakrivanja Sonca, vendar se v prvih nekaj sekundah prehoda, pojavijo zanimive stvari. Prvi se imenuje diamantni prstan. Svetloba se lahko siplje med gorami in nižinami na Luninem površju, kot je videti iz vaše lokacije, zaradi česar je ta nenadna prva svetloba, v kombinaciji s korono, ki obdaja Luno, videti kot diamantni prstan. V nekaj sekundah se nato pojavijo drugi svetlobni snopi, ki se skupaj imenujejo Baileyeve kroglice. V videu se morda zdi, da je rožnata trikotna prominenca na Soncu nekako povezano s tem, kje se Sonce začne znova pojavljati, vendar ni. Opazovalci iz drugih lokacij so videli Baileyjeve kroglice na različnih lokacijah okoli Lune, stran od ikoničnega trikotnika sončne prominence, ki je bila vidna vsem. Video je bil posnet s specializirano opremo iz kraja Novi Boston, Teksas, ZDA, 8. aprila 2024.
Vir: APOD


* opomba - kraj New Boston - TX leži še nekoliko bolj vzhodno od "naše" Bogate (blizu Arkansasa). Torej smo imeli parv, kam se premakniti na mrk.




Ogled New Orleansa (10. apr. 2024)




















Naša parna ladjica pa je ostala kar v pristanu Misisipija ...




Tjaša in Mitja pa sta se celo zavrtela na znameniti ulici Bourbon Street - New Orleans.


Ana in Saša na zloglasni ulici Bourbon Street - New Orleans.
In - spdaj je Ana na turškem mrku 2006.
Soncev mrk 29.3.2006
Kužki z mamico - počivališče ob Slanem jezeru Tuzgolu, mrk v Turčiji 2006.


Veronika pa je na Bourbon Street kar nazdravila svojemu tretjemu Sončevemu mrku - New Orleans, 10. april 2024.
In - spodaj je Veronika s pijačo na Turškem mrku 2006, razlika je v pijači in ...
Soncev mrk 29.3.2006






New Orleansa ima prav posebno estetiko balkonov, rož, zelenja, fasad (zapuščina francoske kulture) - res paša za oči in dušo - ima pa tudi znamenito "Hišo vzhajajočega sonca (The House of the Rising Sun)".




Izjemno - ogled LIGO (Livingston) - (11. apr. 2024)


Kot prvo nas je gostitelj prijazno slikal pred vitrino LIGO priznanj, nagrad - tudi Nobelovih. To se sleherniku redko zgodi.
Valovi - a ne direktno gravitacijski - so rahlo zatresli sliko.


Odlična vaja z rokami (pravokotna vodoravna drža) za prikaz principa delovanja detektorja gravitacijskih valov!






















No - matematika in fizika (tudi tale na tabli LIGO) sta univerzalna jezika, ki ju razumemo vsi - ali pa tudi ne ...






V nadzorni sobi sistema LIGO - detekcija gravitacijskih valov. Vsak monitor je za nadzor dela interferometra ali pa prikazuje motneje z Zemlje - potresi, udari strel, valovi, promet ...
Livingston - 11. april 2024, foto: Zorko Vičar.






LIGO
Livingston - živi kamen - posrečeno ime in kamni so ob tabli.


LIGO - The Laser Interferometer Gravitational-Wave Observatory – izjemen uspeh, končno 2015 prva detekcija gravitacijskih valov - zadnji Einsteinov (do takrat nerešen) problem splošne teorije relativnosti. Leži severovzhodno od New Orleansa (na naši poti po ZDA) - mesto Livingston.




Detektor s pravokotnima krakoma dolgima vsak po 4 km, s cca 300-kratnim odbojem laserske svetlobe med zrcaloma vsakega od krakov, ki se na kocu spet (iz obeh krakov) sreča in v primeru gravitacijskih valov pride do konstruktivne interference. Prenovljen LIGO deluje od 2015 (14. sep. 2015 prva detekcija) in 11. feb. 2016 objava končne potrditve uspešne detekcije gravitacijskih valov (po skoraj 50 letih brezupnega truda) in več kot 100 let po napovedi (prvi napove gravitacijske valove Jules Henri Poincaré, pridruži se mu Einstein …). Nobelova nagrada je bila podeljena že 2017.



Poenostavljena skica nagrajenega detektorja LIGO (ni v merilu). Dva podobna detektorja sta bila postavljena na dveh različnih krajih, oddaljenih 3002 km (slika zgoraj), tako da je bilo mogoče na podlagi zakasnitve med prejetima signaloma sklepati na smer, iz katere je prihajalo gravitacijsko valovanje. Pri prvi detekciji je bila največja moč izvira 3,6 · 1049 W na razdalji R = 1,3 milijarde svetlobnih let, kar ustreza gostoti energijskega toka na Zemlji 0,2 W/m2. Kot zanimivost - v času trka črnih lukenj, ki ga je zaznal LIGO, še na Zemlji ni bilo dovolj prostega kisika O2 v zraku, za razvoj velikih živali, vretenčarjev, primatov in so takratna preprosta enocelična bitja dihala zgolj anaerobno (kar je energijsko cca 20x slabše od oksidacije glukoze s kisikom). Vretenčarji, naši predniki, bitja, ki dihajo kisik, nastanejo komaj pred pol milijarde let. Kolaboracija LIGO je z opisanim detektorjem uspela meriti odmik od ravnega prostora (označimo ga s h) z natančnostjo, večjo od h = 5 · 10-22. Astronomski dogodki (trčenja črnih lukenj) in napovedi splošne teorije relativnosti pravijo, da gravitacijski valovi, ki izvirajo več deset milijonov svetlobnih let od Zemlje, popačijo 4 kilometre dolg zrcalni razmik za približno 10-18 m, to je manj kot tisočinka premera protona (vodikovega jedra) – velikost kvarka.



Kot smo že omenili - v času trka črnih lukenj pred 1,3 milijarde svetlobnih let, kar je zaznal LIGO 2015, še na Zemlji ni bilo dovolj prostega kisika O2 v zraku, za razvoj velikih živali, vretenčarjev, primatov in so takratna preprosta enocelična bitja dihala zgolj anaerobno (kar je energijsko cca 20x slabše od oksidacije glukoze s kisikom). Vretenčarji, naši predniki, bitja, ki dihajo kisik, nastanejo komaj pred pol milijarde let. To je res neverjetna kombinacija, zaznali smo dogodek, ki se je zgodil, ko še ni bilo čisto jasno ali se bo življenje na Zemlji sploh razvilo v smeri velikih živali, ki dihajo kisik. In tako se postavlja vprašanje, do katere mere in natančnosti smo še sposobni brati signale iz preteklosti.
Naslednja ideja sicer ni povezana z gravitacijskimi valovi, a le ti so nam dali pogum, da razmišljamo, da še zdaleč nismo izčrpali vseh možnosti za izjemno natančne meritve v vesolju daleč v preteklost. Ker je celotna pot bila zaznamovana s Soncem, na kratko opišimo se idejo, da bi Sonce uporabili kot gravitacijsko lečo. Iz splošne teorije relativnosti vemo, da svetloba ob Soncu spremeni smer za 1,75 ''. In tako lahko izračunamo, kje se vzporedni žarki ob Soncu križajo - to je fokus Sonca kot gravitacijske leče (račun da vrednost za fokus 550 AE od Sonca, to je 0,008697 sv. leta ali 76,24 sv. ure). Ločljivost take gravitacijske leče je odvisna od premera Sonca in valovne dolžine in je kar 1,22*$lambda;/D = 10-10" (ločnih sekund). Če izračunamo še kotno velikost eksoplanetov na razdalji 10 sv. let, je ta okrog 2,7 10-5 ". To pomeni, razmerje obeh kotov, da bi s konvolucijo (to pomeni slikanje planeta od točke do točke) lahko izjemno natančno opazovali bližnje eksoplanete. Torej pomen Sonca, kot univerzalnega detektorja, še zdaleč ni izčrpan.



Simulacija: Dve črni luknji se združita
Vir simulacije: Simulating eXtreme Spacetimes Project
Pojasnilo: Sprostite se in opazujte zlitje dveh črnih lukenj. Ta simulacija, ki jo je navdihnilo prvo neposredno zaznavanje gravitacijskih valov leta 2015, se predvaja v počasnem posnetku, vendar bi trajala približno tretjino sekunde, če bi jo izvajali v realnem času. Črne luknje so postavljene na kozmični oder pred zvezdami, plinom in prahom. Njihova ekstremna gravitacija usmerja svetlobo izza njih v Einsteinove obroče, ko se zvezdi spiralno približujeta in končno združita v eno. Sicer nevidni gravitacijski valovi, ki nastanejo, ko se masivna objekta hitro združujeta, povzročijo, da vidna slika valovi in pljuskne znotraj in zunaj Einsteinovih obročev, tudi potem, ko se črni luknji združita. Gravitacijski valovi, poimenovani GW150914, ki jih je zaznal LIGO, so skladni z združitvijo 36 in 31 črnih lukenj sončne mase na razdalji 1,3 milijarde svetlobnih let. Končna, ena sama, črna luknja ima 64-krat večjo maso od Sonca, 3 sončne mase pa so pretvorjene v energijo, ki seva v gravitacijskih valovih.

**
https://www.youtube.com/embed/I_88S8DWbcU?rel=0 - animacija trka črnih lukenj




Sledi obisk glavnega mesta države Louisiane - Baton Rouge








V glavnem mestu Louisiana Baton Rouge smo si sprostili malo politične žilice, kot se to spodobi za ZDA. Trije tribuni - mladenič Jaka, izkušen Kuki in najmlajši Klemen so nas nagovorili s svojimi programi - seveda pred zgradbo "Louisiana State Capitol". Med drugim je Klemen ustanovil stranko Sončevih mrkov ...
Takoj opazimo, kako resno so nastopili v vsej svoji vnemi, da nas prepričajo v svoj program.
Kmalu za nami so zares nastopili woke ideologi (prebujenci) ali nekaj takega, s parolo: "no justice no peace" ... Slike zgoraj torej kažejo eno osnovnih pravil v ZDA - svobodo govora za vse. Je pa res, da danes javne prostore nadomeščajo spletne platforme - kjer je v resnici več cenzure kot pri govorih v živo ...
Problem moderne družbe je enak kot je bil že pri antičnih družbah - svoboda govora je dovoljena samo izbrancem in agresivcem z denarjem, v kampanje pa na veliko vključujejo brutalne avtiste in dislektike ...
Posamezniki z izvirnimi idejami sicer lahko govorijo, a jim domet slišnosti zelo omejijo pod pretvezo zlorabe x-parvil ...


Marko in Tjaša - lepi spomini na Misisipi in Baton Rouge.


Marko je kupil časopis s podobo Sončevega mrka 8. aprila 2024 - medisjko so zelo dobro pokrili dogodek, tako spletno, po TV postajah, kje pa so bile tudi stojnice - recimo v Houstonu (Johnson Space Center).





Zgodnji polet z letalom Houston - Miami, kopanje na čudoviti plaži Miami Beach (12. apr. 2024)






Naš dragi prof. Mitja R. si je zaslužil hladen napitek - plaža Miami Beach. Foto: Helena K.


Sproti smo spremljali odzive na mrk, recimo na APOD - ta APOD slika je iz 12. aprila 2024.
Popolna popolnost
Avtorstvo slike & avtorske pravice: Daniel Korona

Pojasnilo: Bailyjevi biseri se pogosto pojavijo na mejah popolne faze sončnega mrka. Biseri sončne svetlobe še vedno svetijo skozi vrzeli v razgibanem terenu vzdolž silhuete Luninega roba. Njihov videz je zabeležen na tem dramatičnem sestavljenem časovnem zaporedju posnetkov. Serija slik sledi Luninemu robu od začetka do konca popolnosti, med sončnim mrkom 8. aprila iz Duranga v Mehiki. Zajamejo tudi rožnate protuberance plazme, ki se vijejo visoko nad robom aktivnega Sonca. Eden od prvih krajev v Severni Ameriki, ki ga je 8. aprila obiskala Lunina senca je bil Durango, kjer je popolni mrk trajal okoli 3 minute in 46 sekund.

To izjemno zanimivo protuberanco v obliki šotora, smo opazovali tudi v naši skupini skozi H-alpha teleskope, sploh po koncu popolne faze. Večina je tak "izbruh" plazme prvič opazovala. Spodaj je zanimiva primerjav, kako veliki so lahko ti izbruhi napram Zemlji, Jupitru.


Primerjava Jupitra, Zemlje in Sonca s protuberancami. Protuberance (tudi prominence - Solar prominence) so relativno stabilne tvorbe in lahko ostanejo aktivne tudi nekaj dni. Plazma se oblikuje po primarnih magnetnih silnicah, a spet sam tok ionov tvori lastna magnetna polja - tako se vzpostavi zapletena dinamika. Znotraj celotnega spektra barv se protuberance skozi klasične filtre ne opazijo (prešibka svetloba - razen neposredno ob Sončevih mrkih). V H-alfa svetlobi pa protuberance lahko zelo nazorno opazujemo. Glede na izbruhe, blišče (Solar flare), ki trajajo do minute ali nekaj 10 minut (delno se opazijo skozi klasične filtre tudi v vidnem delu spektra - nekateri jih imenujejo bakle), imajo protuberance precej nižjo temperaturo.




Florida - Kennedy Space Center / Cape Canaveral (13. apr. 2024)



Pa smo le prispeli v kraj (Cape Canaveral), od koder je prvi človek leta 1969 poletel na Luno ...




Najprej smo se v Cape Canaveralu prepričali, da rakete v resnici sploh "niso tako zelo visoke" :)






Vsekakor priporočamo njihovo avtobusno turo po izstrelitvenih ploščadih - drugače tega predela ne morete obiskati ("razen kot astronavti ...").


Z njihovim avtobusom smo se odpeljali na ogled izstrelitvenih ploščadi, do znamenite "Vehicle Assembly Building" (zgradba za sestavljanje raket) in je 4. največja zgradba na svetu po prostornini in je bila največja, ko so jo zgradili leta 1965. Od decembra 1968 so bile vse izstrelitve z izstrelitvenih ploščadi A in B, del kompleksa Launch Complex 39 (LC-39). Obe ploščadi sta ob oceanu, 5 kilometrov vzhodno od VAB. V letih 1969–1972 je bil LC-39 uporabljen za vseh 6 uspešnih letov na Luno programa Apollo na raketi Saturn V. Ta raketa je bila največja in najmočnejša operativna raketa v zgodovini vesoljskih poletov (to se s ponovno tekmo za Luno spreminja). Z LC-39 so izstrelili tudi vse raketoplane Space Shuttle v letih 1981-2011. Pristajalna steza Shuttle Landing Facility na severu se je uporabila za večino pristankov raketoplana. Dolga je 4.572 m in široka 91,4 m, s tem pa ena od največjih na svetu.

Na zgradbi je napis ARTEMIS - to je program vrnitve na Luno.
Ta program bi se naj začel izvajati že letos (2024), a letos poleta na Luno ne bo. Izstrelitev je trenutno predvidena šele septembra 2026, če ... Pred leti smo upali, da bi se ponovni polet na Luno zgodil letos ob našem obisku 2024, a to je bil račun brez krčmarja (brez Nadse) ...
Predavanje Rebecce M. Bresnik - NASA (Back to the Moon Plan) - se je zgodilo 13. nov. 2019. In poglejmo, kaj sem takrat zapisal (še prej pa slika Rebecce M. Bresnik - njen mož je astronavt slovenskega rodu).

Rebecca M. Bresnik na Šentvidu predstavlja program ARTEMIS (13. nov. 2019) - vrnitev na Luno. Njen mož je astronavt slovenskega rodu Randy Bresnik, ki je 12. marca 2018 tudi gostoval na Gimnaziji Šentvid - Ljubljana.
Vesoljski program Artemis izvaja pretežno NASA in mednarodni partnerji, kot so Evropska vesoljska agencija (ESA), JAXA in Kanadska vesoljska agencija (CSA) s ciljem pristanka prve ženske in naslednjega moškega na Luni - natančneje na območju južnega lunarnega pola do leta 2024 (a izstrelitev je trenutno predvidena šele septembra 2026). NASA vidi Artemis kot korak k dolgoročnemu cilju, da vzpostavi trajnostno prisotnost na Luni, postavi temelje za izgradnjo lunarnega gospodarstva in na koncu pošlje ljudi na Mars.
Od kod ime. Artemida je v grški mitologiji sestra dvojčica Apolona (od tod ime prve misije "Apollo") in hkrati boginja Lune. Artemida je ena od dvanajstih velikih bogov. Je boginja pravične vojne, Lune, lova, živali, narave, rasti in rojstva in zaščitnica slabotnih ter otrok. Bila je hči Lete in Zevsa.
Nova raketa se imenuje zelo preprosto in sicer kar "Space Launch System (SLS)". SLS plovilo bodo s časom nadgrajevali v bolj močne različice. Prva verzija Block I bo dvignila 95 ton v orbito. Večja verzija Block II pa bo lahko dvignila vsaj 130 ton v orbito. To je 12 ton več kot Saturn V in bi tako postala najmočnejša raketa. To je sicer manj od preklicanega projekta Ares V (188 ton). SLS bo lahko izstrelila astronavte v destinacije kot so Luna, Mars in asteroidi.



Sliki in podpisa astronavtov Sunite in Randyja v observatoriju Gimnazije Šentvid - Ljubljana. Oba sta nas obiskala, Sunita 2014, Randy 2018.




Pred dnevi nam je Luna čudovito zakrila Sonce, sedaj pa smo že priča potovanjem na Luno.
Zelo se splača obiskati dvorane s predstavitvami, nekaj je predavanj, večino je projekcij.
Se pa opazi, da Američani še danes, iz zgodovinskih razlogov, zelo malo povedo o inženirjih (večina je bila po drugi vojni pripeljanih iz Nemčije), ki so jim zgradili najboljše rakete in program osvajanja vesolja - Lune.
Poudarjajo - prikazujejo - zgolj svoje politike in astronavte ...

Brez pionirjev raketne tehnike, vesoljskih tehnologij, kamor štejemo tudi Slovenca Hermana Potočnika Noordung, bi bile današnje samoumevne tehnologije, rec. GPS, mnoge ostale izjemno pomembne satelitske tehnologije, zgolj želja piscev znanstvene fantastike.





John Fitzgerald Kennedy (znan tudi po inicialkah JFK), ameriški politik in predsednik, * 29. maj 1917, Brookline, Massachusetts, † 22. november 1963, Dallas, Teksas.
Zakaj je moral umreti John Kennedy? Od smrti, atentata na JFK v Dallasu so minila leta in desetletja. Svet se še zmeraj sprašuje, kaj se je tistega novemberskega dne na vogalu Elm in Houston Steet v Dallasu, v resnici zgodilo.
Sledi znamenita Kenedijeva najava poleta na Luno iz 12. sep. leta 1962 (Rice University Stadium, Houston, TX.):
“We choose to go to the moon in this decade and do the other things, not because they are easy, but because they are hard, because that goal will serve to organize and measure the best of our energies and skills, because that challenge is one that we are willing to accept, one we are unwilling to postpone, and one which we intend to win.
----------------
Odločili smo se, da gremo še v tem desetletju na Luno in dosežemo še druge cilje, ne zato, ker so preprosti, ampak zato, ker so težki, ker bo ta cilj služil za mobilizacijo in merjenje naših najboljših energij in spretnosti, ker je to eden od izzivov, ki smo jih pripravljeni sprejeti, tisti, ki ga nismo pripravljeni odložiti in s katerim nameravamo zmagati. ”

John F. Kennedy.
Zvočni zapis govora (ob 8 min, 40 s se pojavi zvok zgornjega odlomka):

Ta najava je presenetila vse, še najbolj astronome in mnoge inženirje (kako bomo to naredili).
Vesoljski program oz. načrt o pristanku na Luni je predstavil v Kongresu 25. maja 1963 in jih zaprosil, da odobrijo več kot 22 milijard dolarjev za program Apollo. Šest let po njegovi smrti so Američani pristali na Luni.

Ameriški Slovenec z dolenjskimi koreninami učil astronavta Johna Glenna pilotiranja raketoplana


Franklin R. Puhek (1934 - 2010). Puhek je slovensko-ameriški vrhunski strokovnjak za medcelinske in vesoljske rakete. Rojen je bil v Hibbingu v Minnesoti. Stari starši so bili priseljenci iz Grosupljega in Trške gore. Foto © Knjiga dr. Edija Gobca.

Ko je 8. decembra 2016 v Columbusu, Ohio, v starosti 95 let umrl John Glenn, prvi ameriški astronavt in poznejši zvezni senator (1974-1999), ga je upravičeno v osmrtnicah opeval domala ves svet. Bil je eden največjih sodobnih ameriških junakov. Tudi naše Slovensko ameriško raziskovalno središče in gotovo še marsikak ameriški Slovenec hrani pisma, ki smo jih dobivali od senatorja Glenna, saj je bolj kot je danes v navadi vzdrževal stike s svojimi volilci in je sam ali njegov urad redno odgovarjal na pisma.
Le kdo pa ve, da je astronavt Glenn imel ameriškega slovenskega "inštruktorja" pred svojim prvim poletom v orbito dne 20. februarja 1962 in istočasno prvem poletu pionirske skupine Mercury 7 astronavtov?! Vsi ti astronavti so pred poleti prihajali v podjetje General Dynamics, kjer jih je seznanjal z raketoplani in njih pilotiranjem slovenski ameriški vrhunski strokovnjak za medcelinske in vesoljske rakete Franklin Puhek, rojen v Hibbingu v Minnesoti, čigar stari starši (Puhek in Petrič) so bili priseljenci iz Grosuplja in Trške gore v Sloveniji.
"Mercury 7" astronavti so bili nesporni pionirji ameriških vesoljskih poletov. Naštejmo njihova imena: John Glenn, M. Scott Carpenter, L. Gordon (Gorbo) Cooper, ml., Virgil L. (Hus) Grissom, Walter M. (Wally) Schirra, Allan B. Shepard ml. in Donald K. Slayton.
Čeprav je Puhek vseh sedem vesoljskih pionirjev pred poleti seznanjal z Mercury raketoplani, mi je v enem svojih pisem omenjal, da je bil posebno vesel pogovorov z Johnom Glennom, ki je nanj napravil močan vtis.
Franklin Puhek, prejemnik številnih priznanj, je umrl leta 2010. Leto pozneje je izšla ameriška spominska znamka "Project Mercury" v počastitev prvega, izredno plodnega desetletja vesoljskih programov, kjer je tako odločilno sodeloval tudi naš rojak Puhek, skupaj z več drugimi slovenskimi ameriškimi vesoljskimi strokovnjaki. Poglavje o njem smo na straneh 71-77 objavili v knjigi Slovenski ameriški izumitelji in inovatorji: Njihove sledi na Zemlji in v vesolju in v angleški izdaji, Slovenian American Inventors and Innovators: Their Contributions to America and the World (Družina, 1916, strani 72-79). V obeh bibliofilskih izdajah je tudi več slik Puhka in nad sto drugih naših izumiteljev in inovatorjev in njih stvaritev ter številnih odlikovanj, ki so jih za svoje dosežke sprejeli.
prof. dr. Edi Gobec


Ana, Tjaša, Marko, Helena pred raketo Saturn 5, ki je leta 1969 ponesla prvega človeka na Luno.
Foto: Zorko Vičar, 13. april 2024, Cape Canaveral, ZDA.




Armstrong, Collins, Aldrin so bili izbranci za prvo hojo človeka po površini, ki ne pripada našemu planetu.
Štartali so s Kennedyjevega vesoljskega središča 16. julija ob 9. uri 32 minut po tamkajšnjem času in štiri dni prepotovali 400.000 kilometrov do Lune. V lunarni modul sta se vkrcala Armstrong in Aldrin. 20. julija ob 13. uri in 15 minut sta se ločila od matične ladje v kateri je ostal pilot Collins. Po 102 urah in 15 minutah od starta z Zemlje, sta ob 16. uri in 17 minut pristala na Luni v Morju tišine. Potem, ko sta se nekaj ur pripravljala, je Armstrong 20. julija 1969 ob 22. uri in 56 minut (21. julija ob 3. uri zjutraj po srednjeevropskem času) zlezel po lestvi in skočil na Lunina tla. Nato je izgovoril slavni stavek:
»That is one small step for man, one giant leap for a mankind. (To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo)«


Buzz Aldrin na Luni. Pri tem je lahko Neil Armstrong fotografiral oba s pomočjo odboja na Aldrinovem vizirju.




Otroci se zelo radi oblečejo v astronavtske obleke - v astronavte, pa če tudi zgolj na Zemlji. Biti astronavt, so sanje skoraj slehernega otroka in tudi mnogih odraslih, ki so v "sebi ohranili otroka".




Ana ob "NASA's Perseverance Mars Rover" - 13. april 2024, Cape Canaveral.
In - kdaj bo prva ekipa ljudi poletela na Mars in seveda varno nazaj na Zemljo?
Morebiti bo Mars nekoč nekaj časa gostil tudi življenje, ljudi - ko se bo Sonce, zaradi počasnega konca fuzije, konca zlivanja vodika v helij, napihnilo do orbite Zemlje in bo tako na našem planetu prevroče. To bo pred fazo, ko Sonce preide v belo pritlikavke, ko zapusti glavno vejo HR diagrama.


Ta gospod je zelo lepo predstavil planet Mars in izzive, ki nas čakajo.






Slika z očesom - zelo zgovoren prizor.
Videti je pot do vedeti - to je človeška pot v vesolje.
Ali mladim dovolj omogočamo, da vidijo v vesolje, da spoznajo, vidijo tudi tehnologije, ki nam omogočajo moderno življenje in morebiti rešujejo (bodo rešile) življenje pred entropičnim izumrtjem. 13. april 2024, Cape Canaveralu - čudovit Kennedy Space Center.
Foto: Zorko Vičar


Ana pred vesoljskim čolničkom Atlantis.
Atlantis je prvič poletel oktobra 1985. V dosedanjih poletih je v vesoljski prostor ponesel satelite, sonde, izvajal je tajne vojaške operacije in sodeloval v odpravah na vesoljski postaji Mir ter ISS. Maja 2009 je Atlantis s sedemčlansko posadko odletel do vesoljskega teleskopa Hubble za svojo servisno misijo 4, STS-125. Misija je bila uspešna, saj je posadka opravila pet vesoljskih sprehodov v skupnem 37 urah, da bi namestila nove kamere, baterije, žiroskop in druge komponente na teleskop. To je bila njegova zadnja misija.
Foto: Zorko Vičar






Po ponovni vzpostavitvi raketoplanov je Space Shuttle Discovery 24. aprila 1990 uspešno izstrelil vesoljski teleskop Hubble (na sliki levo zgoraj) kot del misije STS-31. Leta 1993 so popravili veliko optično napako Hubbla s čolničkom Endeavour, astronavti so v fokus namesti korekcijsko optiko ("očala"), napravo imenovano - The Corrective Optics Space Telescope Axial Replacement (COSTAR).

Še zmeraj se dobre rešitve najprej skicira na papir.
Skica iz Nasinega poročila "Strategija za popravilo", ki prikazuje, kako na novo vgrajeni zrcali M1 in M2 lahko prestrežeta in korigirata pot svetlobe zvezd v teleskopu Hubble (primarno zrcalo je žal imelo napako). Ta napaka je popolnoma spremenila standarde testiranje vesoljskih sond, mehanike, optike - in to na boljše. Mnoge misije so se zato časovno podaljšale, tudi podražile, a recimo pri James Webb Space Telescopu se taka napaka ni ponovila. Popravilo Hubbla so izvedli leta 1993 s čolničkom Endeavour.
Atlantis je prvič poletel oktobra 1985. Maja 2009 je Atlantis s sedemčlansko posadko odletel do vesoljskega teleskopa Hubble (na sliki levo zgoraj) za svojo servisno misijo 4, STS-125. Misija je bila uspešna, saj je posadka opravila pet vesoljskih sprehodov v skupnem 37 urah, da bi namestila nove kamere, baterije, žiroskop in druge komponente na teleskop. To je bila njegova zadnja misija.
Foto: Zorko Vičar




Sondo Dragon raketa Falconu 9 (izdeluje podjetje Elona Muska) dvigne v orbito Mednarodne vesoljske postaje (ISS), kamor Dragon (Zmaj) prevaža opremo in tudi astronavte.
Foto: Zorko Vičar, 13. april 2024 (Cape Canaveral - Kennedy Space Center)




Ana in Mitja v NASA centru Cape Canaveral - Kennedy Space Center.

Čeprav utrujeni smo se občasno zvečer družili na vrtovih hotelov, kdaj tudi opazovali Luno, Jupiter ..., 13. april 2024.


Zvečer smo bili utrujeni do onemoglosti.




Edisonova in Fordova zimska posestva so danes zgodovinski muzej in obsegata 8,5 ha velik botanični vrt na omenjenih lokacijah zimskih domov Thomasa Edisona in Henryja Forda ob reki Caloosahatchee na jugozahodu Floride. Nahajata se na 2350 McGregor Boulevard, Fort Myers, Florida
(14. apr. 2024).


Dame ob Edisonu - vsi smo radi v soju luči, to je Edison dobro vedel, sploh v mladih letih ... A najlepša je luč Sonca.






Desno stoji kip Edisonove žene.

Obstaja ena izmed pripovedi, za katero se ne ve, koliko je v njej resnice.

Ena od legend pravi, da se je Thomas Alva Edison
hotel pohvaliti pred ženo, da kako dober izum mu je uspel z žarnico.
V sobo je montiral elektriko in žarnico ter zbudil ženo
in ji rekel: "Glej žena kaj sem naredil." In zraven je prižgal še luč.
Žena pa je le nejevoljno zamomljala:
"Ugasni luč in pojdi spat!"


Od leve proti desni: Henry Ford, Edison in Harvey S. Firestone v Fort Myersu na Floridi 11. februarja 1929.



Edison je imel bogat Botanični vrt - trenutno smo pred bambusom.
Zakaj se je Edison toliko zanimal za botaniko - iz mnogih razlogov - tudi zato, ker je njegova prva uspešna žarilna nitka v žarnici narejena iz bambusove nitke - najprej jo je termično obdelal, da je dobil oglje - ogljikovo nitko.
Zanimivo, tega podatka o bambusovem izvoru prve uspešne žarilne nitke v žarnicah noben v naši skupini ni poznal. Tudi ne kolegi iz ekipe AD Vega - vsem se zdi že ta ideja nemogoča. A v tem je razlika med izumitelji in potrošniki njihovih dobrot. Večini se celo zdi, da tehnika, elektrika, avtomobilizem in botanika, živalstvo, ne gredo skupaj. Pa še kako gredo.


Thomas Alva Edison (February 11, 1847 – October 18, 1931) - izumitelj ("There is no substitute for hard work."). Bil je podpornik volilne pravice žensk.
Leta 1879 - prva uspešna žarnica na nitko iz bambusa - obdelana s pirolizo. Prva komercialna uporaba Edisonove žarnice z žarilno nitko je bila leta 1880 na novi parni ladji družbe Oregon Railroad and Navigation Company, Columbia.

In še zanimivost – zmeraj smo se učili, da Edisonov enosmerni tok ni primeren za daljše transporte. A na zelo velike razdalje je v resnici precej učinkovitejši, saj nima induktivnih izgub, ki so prisotne v izmeničnem prenosnem sistemu. Zakaj je temu tako? V žicah je hitrost elektromagnetnega valovanja med elektroni, to je hitrost širjenja električnega polja, okrog 90 odstotkov svetlobne hitrosti ali celo manj (odvisno od kovine in njene čistosti). Če ocenimo valovno dolžino pri 50 Hz za hitrost svetlobe, je ta λ = c/ν = 300000 km/50 = 6000 km. Torej je pri razdalji daljnovodov nekaj 1000 km valovna dolžina izmenične napetosti primerljiva s potjo električnega polja, kar pa povzroči resonanco stoječega valovanja (zaradi odbojev od uporabnika, problem neusklajenih impedanc med vodom in uporabnikom, pride do interference vpadnega in odbitega valovanja) in zato tudi zelo velike sevalne izgube energije. V resnici je za stoječe valovanje dovolj že vodnik dolžine četrtne valovne dolžine (kar pa hitro dosežemo).

Tako je Edison, za prenos na velike razdalje, še kako imel prav glede enosmerne napetosti – in danes se na velike razdalje električna energija prenaša enosmerno (večinoma podvodni kabli, a tudi nadzemni). To izboljša stabilnost in ekonomičnost vsakega omrežja, saj omogoča izmenjavo energije med prej nekompatibilnimi omrežji (50 in 60 Hz, tudi med ne sinhroniziranimi sistemi, manj je tudi vodnikov). Večina povezav HVDC (High-voltage direct current) uporablja napetosti med 100 kV in 800 kV.
Zakaj visoka napetost, ker se s tem zmanjša tok (Io = P/Uo) in posledično toplotne (Q) izgibe (za vodnik velja izguba dQ/dt = I2R, z večanjem premera vodnikov sicer zmanjšamo upor R, a se tudi cena vodnika poviša), recimo 3x večja napetost, omogoča 9x manj toplotnih izgub na vodniku, saj velja I2 = P2/(3Uo)2. Na koncu se enosmerna napetost pretvori v izmenično in spusti na vsakdanje vrednosti – ta pretvorba je bila na začetku kar problem (a so pretvorbo dokaj dobro rešili že pred drugo sv. vojno z živosrebrnimi obločnimi ventili), danes se to večinoma rešuje s tiristorskimi ventili. Enosmerni visokonapetostni prenos (HVDC - High-voltage direct current) ima na 1000 km približno 50 % manj izgub in manj kablov – ni treh faz.
Glej tudi animacije na: https://empossible.net/academics/emp3302/ (Transmission Lines)


Zanimivo je, da se je Edison ukvarjal tudi z akumulatorji, delno tudi zaradi električnih avtomobilov, ki so na začetku bili celo številčnejši od avtomobilov na fosilna goriva, a jih je uničil kratek doseg. V tem kontekstu pa omenimo še Henryja Forda, ki je s tekočim trakom in s poenostavitvijo konstrukcije avtomobilov pognal ZDA v dobo mobilnosti (poznan je njegov model avtomobila Ford T). Leta 1916 so cene najenostavnejšega modela T padle samo na 360 dolarjev, kar bi danes pomenilo okrog 9000 dolarjev. Edison in Ford sta simbola moderne Amerike, tudi sveta, svet se vrti na kolesih in povsod nas obdaja svetloba – vsaj tako je potekal razvoj v 20. stoletju in tudi v 21. stoletju. Danes sicer spreminjamo okoljske standarde, kaj je napredno, sploh zaradi ekološke krize, omejenih virov – a nam v praksi ne gre ravno od rok. Tudi razsvetljava ni ravno v prid astronomiji – a to je problem odločevalcev za javno razsvetljavo in ne problem Edisona.

Ganljiv nauk za starše ... in otroke
-------------------------------

Beri spodaj - zgodba je stara - pa vendar ni narobe,
če jo še enkrat preberemo.

Nekega dne je Thomas Edison prišel domov in dal mami pismo. “Učiteljica mi je dala
to pismo in rekla, da ga moram dati direktno in samo tebi,” je rekel mami.

Med branjem pisma je mati dobila solzne oči … Sinu je prebrala pismo: “Vaš sin
je genij. Naša šola je premajhna zanj, saj nima tako dobrih učiteljev, da bi ga
lahko učili. Predlagamo, da ga učite sami doma.”

Mnogo let po mamini smrti je Thomas Edison postal en največjih izumiteljev stoletja.
Nekega dne je pregledoval družinske zadeve. Našel je tudi zloženo pismo v kotu
predala mize. Vzel ga je in odprl. V pismu je pisalo: “Vaš sin je mentalno zaostal.
Naj ne hodi več v to šolo.”

Edison se je zjokal … in nato zapisal: “Thomas Alva Edison, zaostal otrok z izjemno
mamo, je postal genij stoletja.”

Edison je le eden od dokazov, da je pedagogika
razsvetljenstva vsekala mimo in zato danes trpi veliko
otrok.
Večina otrok (oz. odraslih) ne najde svojih talentov, ker jim je šola
dopovedovala, da jih nimajo ...
















Pelikani so simbol Floride - mirno se namakajo v morju nekaj metrov vstran od kopalcev. Foto: Zorko Vičar, 14. april 2024, plaža mesta Naples - Mehiški zaliv.














Florida, čudovit naravni park Everglades (15. apr. 2024), zvečer polet v Slovenijo ...



Glavna preostala mokrišča Združenih držav Amerike. Rdeče pike označujejo kritična mokrišča. Mokrišča so pomembna za mnoge procese, vključno s filtracijo vode, shranjevanjem vode in biološko produktivnostjo. Prispevajo tudi k funkcijam nadzora poplav, zagotavljajo ponor hranil, obnavljajo podtalnico in habitat.
Obalna in celinska mokrišča pokrivajo približno 5,5 % ZDA, širša območja pa celo 15 %. To so ogromna mokrišča, ki so v resnici vir življenja. Tega se zavedamo komj danes.
Vir: splet, wiki.


Živali močvirij - pozor, vse na sliki naštete živali ne živijo v ZDA (zagotovo NE kljunaš [platypus], ki živi avtohtono samo v Avstraliji, tudi NE povodni konj).
Vir: https://www.animalspot.net/swamp-animals










Tega zelo pogostega evergladeskega brenclja pa je z mobilnim telefonom odlično ujel Jaka Župevc.












Helenina slika črnega jastreba (the black vulture - Coragyps atratus) - Everglades. Zaradi lažjega iskanja živalskih ostankov (njihovega glavnega vira preživetja) črni jastrebi poleg subtropskih gozdnatih območij in delov brazilskega Pantanala (močvirja) navadno, naseljujejo razmeroma odprta območja z razpršenimi drevesi, recimo Everglades.
Okrogla tvorba na sliki ni Luna - 7 dni po S. mrku se vidi prvi krajec in ne skoraj polna Luna tako visoko opoldan (najbrž gre zgolj za odboj svetlobe v objektivu ...)!
Puranji jastreb - the turkey vulture - je pa najbolj razširjen med vsemi jastrebi Severne in Južne Amerike, sreča se ga praktično povsod na poti.










Vožnja s čolni na propeler (Airboati) je kar adrenalinska - tudi ni videti, da bi z njo delali neko veliko škodo naravi (nič več kot z vsemi ostalimi dejavnostmi - recimo z avtomobili, poleti z letali ...).
Je pa bilo nerodno, da se je to dogajalo malo pred poletom z letalom v Evropo in smo mnogi imeli zmočene potne liste, čevlje pa popolnoma napite z vodo. Tukaj bi moral vodič podati vsaj nekaj opozoril, tudi za tiste s slušnimi aparati ... V tem primeru bi bila vožnja še bolj sproščena.
To so bili filmski čolni naše mladosti.


















Po razburljivi vožnji - Everglades Airboat Tours - smo imeli mnogi precej mokre potne liste, čevlje, obleke - tukaj je Trud nekoliko zamočil z informacijami ... (ni vsak hec hecen), lahko da kdo ne bi mogel domov (morebitne težave s potnim listom). Še čudež, da se nobenemu ni pokvaril mobilni telefon, kamera ... Potne liste smo tako sušili, čevlje pa imeli mokre več kot 24 h ...
Problem je imela tudi sopotnica s slušnim aparatom in še glušnik (slušalke) ji je odpihnilo - na take zaplete je potrebno prej opozoriti.


Helena K. je posnela farmo aligatorjev.







Zgornje tri slike so iz spleta.






Sledil je še skok domov ...


Pot domov (iz 15. na 16. april 2024) - polet iz Miamija (proti Istanbulu in še en polet v Ljubljano), slovo od našega izjemnega šoferja Mojzesa, varno in veselo nas je vozil po Floridi (od 12. do 15. aprila 2024).


Mojzes nam je še za konec odlično zapel čudovito pesem - What A Wonderful World (pesem je seveda v originalu pel znameniti Louis Armstrong):
I see skies of blue and clouds of white.
The bright blessed day, the dark sacred night.
I think to myself, what a wonderful world!

Vidim modro nebo in bele oblake.
Svetel blagoslovljen dan, temno a sveto noč.
V sebi čutim, kako čudovit je ta svet!







Podpise udeležencev naše ekskurzije Snočev mrk 2024 ZDA je zbrala Helena.






Na Floridi smo se cvrli pri temperaturah okrog 35 st. C, doma nas je pričakal sneg in temperature kakšno stopinjo nad ničlo. V tem času naše odsotnosti pa se je Slovenija vseeno popolnoma ozelenila - a ko smo se vrnili, so temperature padle za skoraj 20 st. C.



Še zelo poučna in hkrati v bistvu žalostna zgodba o zelo razširjeni bolezni - ki se je vsaj delno razrešila med potjo po ZDA (kjer so to bolezen tudi prvič pozdravili).

Ko vam zdravniki rečejo - zdravstvene težave imate zaradi starosti - poiščite drugo mnenje in berite strokovne članke in razmišljajte s svojo glavo.
Temu (da ste bolni zaradi starosti) zagotovo ni zmeraj tako, kot pravijo zdravniki - ki tudi starejše žal dajejo na stranski tir, ker je za zdravstvo premalo denarja in kadrov (veliko denarja poberejo tudi omrežja povezana s politiko - primer žilnih opornic, prenove bolnišnic ...).
Seveda je starost naravni pojav večanja entropije v bioloških sistemih in se posledično veča verjetnost takih in drugačnih bolezni - a recimo hipna diagnoza o obrabi sklepa večinoma ne pride iz danes na jutri ..., kot nam to radi porečejo zdravniki. Kdaj je to (nenadna bolečina v kakem sklepu) res zgolj kako prehodno vnetje, ki pa ga je seveda potrebno zdraviti. Ne pa pacienta pustiti v bolečinah ali mu zgolj predpisati tablete proti bolečinam in čakanje na fizioterapijo z letnim zamikom. Seveda so tukaj lahko mnogi vzroki - kdaj je naše slabo počutje recimo posledica pomanjkanja železa v krvi, kdaj borelije, kdaj mišje mrzlice, kdaj zgolj neprimerne prehrane, seveda tudi ostalih hujših bolezni, da jih ne omenjamo ...


Ena od meni bližnjih oseb je imela že pred mojim odhodom v ZDA naslednje zdravstvene težave, simptome:
velika utrujenost, hude bolečine v ramenih, bolečine so se občasno pojavljale tudi pri ostalih sklepih (selile), težave z očmi (artefakti, bliskanje), prve težave s koncentracijo, bolečine pri srcu ...
Že prej, pred leti, je imela več težav, recimo neznosne bolečine v podplatih, tudi neke vrste pljučnico, zelo slabo počutje, hitro gubanje kože ... Postajala je starka že pri 56-ih letih ...
Zdravnica je žal pričakovano pripisovala vse te težave zgolj obrabi sklepov in seveda starosti (tako sklepanje stroke je žal problem pomanjkljivega študija medicine) ..., a bolezen je za bolnico postajala že zelo kritična (ko skoraj ne morete več uporabljati rok, ko vam vid izginja, ko se počutite neizmerno utrujene, ko čutite bolečine pri srcu ... - to večinoma ni zaradi starosti, sploh, če še niste stari 70 let).
Ker poznam simptome borelije - imeli so jo žal mnogi ljudje z moje okolice,
- dva sodelavca v službi pred leti, tudi moja sestra, enako ena izmed tet (imela je podobne simptome), enako mi je pripovedovala študentka že leta 1988, ki pa so jo komaj rešili leta 1988 na Dunaju (že takrat me je borelija dodobra prestrašila in seveda slabo stanje naše medicinske stroke - uboga punca se mi je zelo smilila ...), vsi našteti bolniki so bili žal zelo pozno zdravljeni ...
- tako sem bližnji osebi predlagal, da naj za božjo voljo prosi za test na boreliozo.
Zdravnica je dejala, da seveda to ni vzrok težav, a da jo bo vseeno poslala v laboratorij ...

Ko sem prišel iz ZDA, sem jo vprašal, če je že dobila izide in takrat mi je s težkim srcem povedala to noro, šokantno zgodbo - izvid pravi, diagnoza borelija, ki je v resnici že zelo načela njeno zdravje, življenje (a zaradi otrok, nam tega "žalostnega" dejstva ni sporočila v ZDA).
Pa še potem dokaj enoznačnem izvidu je morala na zdravljenje čakati več kot mesec dni - zakaj le?:( !!!!!!!
In še po tej novici je zdravnica dvomila, da so bolečine v ramenih in težave z očmi posledica borelije ... Teoretično je sicer imela določene skromne razloge, da je to izjavila - a strokovno, glede na značilne in jasne simptome, protitelesa v krvi - tudi postopkovno ter s strani etike - pa mislim, da ne. A je tako težko sporočiti pacientu, da, ko smo torej končno le odkrili najverjetnejši vzrok bolezni, se bomo pa ja potrudili in čim prej poskušali odstraniti bolezenske vzroke in sanirati neljube poškodbe, ki so žal nastale, kot posledica dolgotrajne (neodkrite) bolezni!? Kaj se pa učijo na medicinski fakulteti, pri med. etiki - a mogoče, da so nezmotljivi, in da odlog zdravljena ne vpliva na posledice bolezni?

Pred dnevi je končala z jemanjem antibiotikov (začetek junija 2024) in že vmes se ji je stanje začelo popravljati. A poškodb na očeh se ne bo dalo odpraviti - a vsaj bolezen ne bo napredovala, recimo ... - tudi bolečine v ramenih so precej manj izrazite, počutje je kot noč in dan, koža in izraz na obrazu se počasi vračata blizu normale ..., ta proces ji je dal novega upanja, iskrico v očeh in upanje na življenje. Vsega se ne bo dalo sanirati, a upamo, da čim več.
Do konca okt. 2024 se ji je stanje praktično skoraj normaliziralo, izvedenih je bilo tudi nekaj fizioterapij. Pred fizioterapijami je imela občutek, da je recimo leva roka popolnoma gibljiva, a je odlična fizioterapevtka z nekaj kretnjami poškodovane roke do praga gibljivosti (bolečine) takoj ugotovila, da temu ni tako (seveda, spet malo panike). Izmerilo se je kote, do kod se da roka iztegniti in po fizioterapijah so se ti koti skoraj približali pred bolezenskemu stanju. Tisto, kar je bilo še dodatno navdušujoče, je, da tudi "bliski" v očesu počasi izginjajo. Čuti še nekaj napetosti v očeh, a upamo na najbolje ... Torej: od zablode o emšotu in obrabi, do vrnitve v skoraj normalno življenje :), je le tanka črta - črta neznanja in zablod zdravnikov, tudi države, ki ljudi nad 50 let obravnava kot odvečno populacijo, ki ji je najbolje predlagati "uživanje" v trpljenju in jo počasi usmeriti na evtanazijo ... :( Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal, še torej zmeraj drži. Izobraževanje vsakega od nas in analitično razmišljanje, spremljanje dogajanja okrog nas in korektno reagiranje na packarije države, je temelj boljše družbe, preživetja.

Predlagal bi presejalni program za boreliozo - da bi vse delavce, ki so v izrazitem kontaktu z naravo (agronomi, gozdni delavci, kmetje, tudi astronomi amaterji ...) vsakih nekaj let testirali na borelijo (zdravstvene ustanove, bi jih povabile na testiranje, tudi medicina dela, ki opravlja redne preglede zaposlenih) ...
S tem presejalnim testom bi rešili vsaj nekaj 100, če ne nekaj 1000 ljudi
(to so minimalni stroški glede na uničujoče posledice za okužene - na končno lahko postanemo invalidi, rakavi bolniki ...).
Prebivalci Slovenije smo glede borelije najbolj ogrožena populacija na svetu (če gre verjeti spodnjemu linku).
https://www.vzajemna.si/nasveti-strokovnjakov/nasveti/nasvet/kaksni-so-znaki-borelioze

Vemo, da pozitiven test na lymski boreliozi še ne pomeni nujno bolezni - saj smo okužbo lahko že preboleli  (ali pa trenutno miruje). A izkušnja vsakdana je žal taka - da se tej bolezni v Sloveniji dovoli, da prizadene preveč ljudi, družin,  ker so simptomi kdaj netipični, a mnogi bolniki zato žal plačajo previsoko ceno.

Bakterija spada v družino spirohet in se na človeka prenese iz okuženega klopa, medtem ko ta sesa kri.
Je najpogostejša klopno prenosljiva bolezen v Sloveniji. Pogosta je tudi drugod po Evropi, prav tako v Severni Ameriki. Klop se okuži s sesanjem krvi okužene gozdne živali, kot so mali gozdni sesalci, ptice, lahko pa so okužene tudi večje gozdne živali, npr. srnjad.
Za razvoj bolezni je dovzeten prav vsak, ki ga ugrizne okuženi klop. Prav tako predhodna okužba ne pomeni imunosti. Bolezen lahko teoretično prenašajo tudi druge žuželke, ki sesajo kri (npr. komarji in obadi), vendar so taki primeri izjemno redki.

Pogled v zgodovino bolezni
Po nekaterih zapisih (analizah) je borelioza zelo stara bolezen, stara najmanj 60 000 let.
Prvi zapisi o simptomih, značilnih za lymsko boreliozo, so se pojavili v sredini 18. stoletja. Leta 1883 so bile prvič opisane rdečkaste spremembe na koži, ki so značilne za boreliozo. Leta 1930 pa so rdečico prvič povezali z nevrološkimi težavami.
Okužbo z boreliozo so z antibiotiki prvič uspešno pozdravili leta 1949. Leta 1975 so ameriški znanstveniki raziskali okužbo z boreliozo in jo poimenovali lymska bolezen, po ameriškem mestu Lyme (severovzhod ZDA), kjer so zaznali veliko okuženost prebivalcev.

Slovenija in borelioza

V Sloveniji so boreliozo prvič diagnosticirali leta 1988, letno pa za to boleznijo pri nas v zadnjih letih zboli od 3.500 do 7.000 ljudi.
Med regijami sta po številu obolelih na prvem mestu Murska Sobota in Kranj, sledita Nova Gorica in Novo mesto.
Največ primerov obolenja se pojavi v poletnih mesecih, od maja do oktobra, pojavljajo se po celotni Sloveniji. Borelioza se pojavlja pri vseh starostih, največ obolelih je v starostni skupini od 35 do 65 let.
Glede na število primerov (197) na 100.000 prebivalcev smo v Sloveniji najbolj ogrožena populacija na svetu. klop
Simptomi
Simptomi bolezni so zelo raznoliki, zato je večkrat izjemno težko postaviti pravilno diagnozo. Pri nekaterih bolnikih se simptomi pokažejo šele več mesecev ali celo let po ugrizu okuženega klopa, nekateri se ugriza klopa sploh ne spomnijo.

Najznačilnejše so spremembe na koži, pojavijo pa se lahko tudi naslednji simptomi:
- glavobol,
- slabo počutje,
- bolečine v mišicah in sklepih.


Okrog mesta ugriza se pojavi rdečina, ki na sredini bledi in se počasi širi po koži. Rdečina se lahko pojavi le okrog mesta ugriza, lahko pa tudi drugod po telesu.
Pri nekaterih obolelih sploh ne pride do kožnih sprememb in se prizadetost organov ali sistemov (sklepov, živčevja, mišic, oči, srca …) pokaže mnogo kasneje.

Diagnoza je potrjena s krvnimi preiskavami.
Potek bolezni

Potek bolezni lahko delimo na zgodnje in pozno obdobje. Zgodnje obdobje lahko nadalje razdelimo na lokalizirano in razširjeno obdobje. Tako dobimo 3 faze bolezni.

Za prvo fazo so značilne bolezenske spremembe na koži. Rdečina se pojavi na mestu ugriza klopa in se postopoma širi. Številni bolniki nimajo drugih znakov bolezni, redki pa celo sami ozdravijo. Če bolezen ni zdravljena, napreduje v drugo fazo.

V drugi fazi bakterije vdrejo v kri in limfo ter začnejo krožiti po telesu in povzročati najrazličnejše težave. Lahko napadejo centralni živčni sistem (bolnik lahko zboli za meningitisom), obrazni živec (težave z mišicami obraza), lahko se pojavijo motnje spomina. Bakterije lahko napadejo tudi sklepe in povzročajo hude bolečine enkrat na enem sklepu, drugič na drugem. Bolečine so stalne, zato je bolnik stalno utrujen. V tej fazi bolezni so največja težava preiskave, ki največkrat ne pokažejo nobenega obolenja in so vsi izvidi normalni.

Tretja faza pa nastopi nekaj let po okužbi. Ponovno se lahko pojavi težava v postavljanju diagnoze, saj se velika večina obolelih ugriza klopa in rdečine sploh ne spomni. Za tretjo fazo je značilna kronična prizadetost kože, sklepov in živcev.

V drugi in tretji fazi je za postavitev diagnoze borelioze treba ugotoviti prisotnost borelijskih protiteles v krvi. Te preiskave so zelo zahtevne, saj se lahko pokažejo lažno pozitivni ali negativni izvidi.
Boreliozo imenujemo tudi ‘velika posnemovalka’, saj ima veliko simptomov, ki so značilni tudi za druge bolezni.

Zdravljenje
Zdravljenje bolezni z antibiotiki je zelo učinkovito in smiselno v vseh fazah okužbe.


Če lokalizirana oblika bolezni ni zdravljena z antibiotiki, se lahko po krvi ali limfi bolezen prenese povsod po telesu.
V primeru kroničnega vnetja, je priporočljivo zdravljenje z nesteroidnimi antirevmatiki, ki lajšajo bolečine. Če pa ima bolnik dolgotrajna vnetja sklepov, ga je treba napotiti k ortopedu in fiziatru, saj lahko pride do trajnih okvar sklepov.
Cepivo za boreliozo še ne obstaja, čeprav povsod po svetu potekajo raziskave za razvoj le-tega, zato se je pred ugrizom klopa najbolje dobro zaščititi.

Še ena dobra novica na temo hitrega odkrivanja borelioze.
Nova metoda testiranja za boreliozo prinaša pomemben napredek pri diagnozi in zdravljenju te bolezni - kvarkadabra, sep. 2024.

Oseba, ki se sedaj zdravi, zaenkrat dokaj uspešno, je sodelovala pri mnogih selekcijah slovenskih semen in vpisu le teh na sortne liste, tudi EU liste. Ko kdaj vidim rdeče polje imenitne detelje inkarnatke ali si privoščim ajdo "čebelico", moko iz "gorolke" ali slišim za proso "sonček" ali ovs "noni", se spomnim na osebo, ki je morebiti prav na mengeških poljih, kjer je žlahtnila semena ali delala izbor, da je recimo ohranila pšenico gorolko, se ukvarjala s pridelavo semena ... bila žrtev klopa, oziroma borelije.
Bila je ključna pri selekciji naslednjih semen:
ajda čebelica, oves noni, proso sonček. Izbrala je tudi imena teh sort.
Poskrbela je, da odlična pšenica gorolka ostaja še naprej na sortni listi in se še naprej prideluje, ko je bila že skoraj pozabljena.
Skrbi za deteljo inkarnatko, ki jo tudi vpisala v sortno listo EU. Ta detelja je pravi uspeh v Evropi.


Glejte opise.


Ajda (Fagopyrum esculentum Moench)
ČEBELICA Avtohtona slovenska sorta
Izredna medovitost, kratka vegetacija, saj zacveti po 4-ih tednih. Rastlina je srednje visoka z rdečkastimi stebli. Cvetni popki so v začetku cvetenja rahlo rožnati, v polnem cvetenju so cvetovi majhni in beli, zelo privabljajo čebele. Zrnje dozoreva postopoma, je srednje debelo, sivorjavo do temnorjavo. Pridelki so dobri. Odlična je za kašo in moko. Ajda Čebelica je primerna za pridelavo kot glavni posevek ali kot strniščni dosevek. Za rast ji veliko bolj ustrezajo rahlo sušna poletja, na začetku vegetacije pa rabi namočena tla.

Navadni oves (Avena sativa L.)
NONI
Slovenska sorta jarega ovsa
Rastline so visoke, zrnje je srednje veliko, svetlo oker barve. Dozoreva srednje pozno. Sorta je odporna na bolezni in poleganje. Vsebnost surovin in beljakovin je visoka, pridelki so zelo dobri.

Proso (Panicum miliaceum L.)
SONČEK
Slovenska avtohtona vrsta prosa z izvorom z Gorenjske
Rastlina je svetlejše zelene barve, srednje visoka, odporna na poleganje, lat je dolg in upognjen. Zrnje je svetlorjavo do rumenorjavo, srednje debeline in dozoreva neenakomerno. Sorta je primerna za kašo, lahko tudi za prehrano živali. Proso Sonček pridelujemo kot glavni posevek ali kot strniščni dosevek. Zelo dobro prenaša suha poletja.

Inkarnatka (Trifolium incarnatum L.)
INKARA
Avtohtona sorta iz predalpskega območja Slovenije
Inkara je enoletna prezimna detelja, srednje visoka do visoka rastlina z velikimi temno zelenimi listi, ki so brez svetlejših lis. Cveti v drugi polovici aprila in v prvi polovici maja. Dobro je odporna na nizke temperature, poleganje in bolezni. Pridelki so zelo veliki, s srednjo do veliko vsebnostjo surovih beljakovin. Uporablja se predvsem za svežo krmo, primerna je tudi za pridelovanje v mešanicah z mnogocvetno ljuljko in v drugih enoletnih prezimnih dosevkih.


Gorolka - pšenica
Gorolka je srednje visoka do visoka golica z odličnimi pekarskimi lastnostmi kruha, primerna tudi kot izboljševalka in za ekološko pridelavo. Gorolka je bila prvič vpisana v sortno listo leta 2010, žlahtnitelj je Anton Tajnšek. Sorta je višje rasti, bela golica, zrnje je drobnejše, vendar nabito in kleno. Dozori srednje zgodaj, običajno v drugi dekadi julija. Pridelki so dobri. Ima visoko vsebnost beljakovin in odlične pekarske lastnosti.




A kmalu sem si spočil prenatrpane možgane in utrujeno telo na čudovitih podobah pomladi v Sloveniji - Jable (vabljeni v ta kraj, kjer še pridelujemo hrano, najboljšo ajdo ..., kjer te obdelana barvita polja in travniki popeljejo v svet posebne lepote po alpskimi zasneženimi varuhi neokrnjenega okolja).
V ozadju se nam odpira pogled na čudovita Jermanova vrata (danes Kamniško sedlo, ni pa nič narobe, če imenujete ta prelaz kar Jermanova vrata, v spomin izjemnemu Jermanu). Ali veste, zakaj so večji del novejše zgodovine ljudje imenovali ta prelaz Jermanova vrata?

Odgovor je podan čisto spodaj - v zelo napeti zgodovinski pripovedi naše domovine.











Tole sem zapisal leta 2006: "Karta Sončevih mrkov za obdobje 1999 - 2020, zelo dolg Sončev mrk (popolno prekritje Sonca z Luno traja okrog 6 min) se zgodi 22.lulija 2009 - Kitajska - Japonska. "
Mitja se je udeležil mrka na Kitajskem leta 2009, ostali pa, skupaj z Mitjo, mrka 2017 v ZDA, še prej pa mrka v Turčiji 2006 in seveda mrka 1999 v Sloveniji, Madžarskem ... (zapisano avg. 2018).


Popolni (rumena barva), delni in hibridni Sončevi mrki (2021-2041) - popolni so obvezni ...

* https://nso.edu/for-public/eclipse-map-2026/ - Španija, 12. avg. 2026 (1 min 50 s - 20:26)

** https://www.timeanddate.com/eclipse/map/2027-august-2?n=%40377036 - Gibraltar, 2. avg. 2027 (4 min 40 s, Luxor 6 min 24 s)



HVALA ZA POZORNOST ! ! !



LINKI NA OSTALE MRKE!

Sončev mrk 21. avgusta 2017
- ZDA - pripada 145. sarosu, kot znameniti mrk iz 11. avgusta 1999.




Osnovni podatki - Sončev mrk 29. marec 2006 (Turčija).



Sončev mrk, 11.8.1999, Madžarska, 
posnela: Peter Mihor, Zorko Vičar.
OGLEJTE SI GALERIJO POSNETKOV IN
IN OPIS NEKATERIH METEOROLOŠKIH 
POJAVOV OB MRKU
Sončev mrk, 11.8.1999, Madžarska, posnela: Peter Mihor, Zorko Vičar.
OGLEJTE SI GALERIJO POSNETKOV MRKA IN OPIS NEKATERIH METEOROLOŠKIH POJAVOV OB MRKU






Nazaj







Clarence Frogman Henry - I Ain't Got No Home
Doug Kershaw: Mamou Two-Step (Zydeco)
CAJUN MUSIC WITH PAYS D'EN HAUT (TIT GALOP POUR MAMOU)
NATIVE AMERICAN FLUT, Drumming
Top 10 Most Beautiful Songs
Luigi Boccherini - MASTER AND COMMANDER
- neznana ...
Vide Cor Meum




Jermanova vrata

Da se grozni prepad v Grintovcih, ki se ure daleč vidi, Jermanova vrata imenuje, se je za voljo sledeče prigodbe zgodilo:
Brez ovinka je Turek Abdala s svojo drhaljo po celjskem krogu divjal. Slovenci so bili nesložni in niso eden drugemu pomagali. Če je bil Kranjec v nadlogi, se Štajerec zmenil ni; zato pa tudi oni ni porajtal če je ta trpel. Le Korošci in Kranjci so še nekako skup držali. Tudi tabart se v kup orožajo in precej veliko vojsko na noge spravijo, ki se pri Celovcu utabori, kjer se je po glavni napad pričakoval. Pa vendar je tudi v Pliberku in več drugih trgih in vaseh posadka ležala, ki je dovolj močna bila, se bila tako dolgo braniti, da bi ji glavna armada na pomoč prišla.
Ko je Abdala Doljni Štajer izropal, se mahoma na Koroško zažene, tudi tukaj svojo plenaželjenost nasititi. Pa okanilo ga je. Ljudje so svojo blago v Celovec zvlekli in se po gorah poskrili. Take kraje, ki so bili s posadko prevideni, so Turki v miru pustili in so rajši dalje šli. Pa nikjer ne dobe nič. Ko zvedo, kaj in kako, se tako razsrde, da naravnost nad Celovec gredo in prisežejo, mesto razdejati, in vse živo v njem pokončati
Abdala ima 25.000 vojščakov, ko je kristjanov le 12.000. pa njih vodja Golobek (Gallenberg?) jih tako navduši, da vse turške napade zmagljivo odbijejo. –
Abdala vidi, da mora najprej Globeka odpraviti, če se če Celovca polastiti. Ker je v boju premagan in mu vsa sila spodleti, si zvijačo izmisli. – Globek je imel častilakomnega sina, Enrika po imenu. Ta se je kar zelo togotil, da cesar ni njemu, ampak očetu višjega vodstva armade dal. To je tudi Abdala zvedel in veliko upanje ga navda. Brž pošlje skrivaj k Enriku poslance, ki mu v imenu sultana obljubijo, da zmore urški paša biti, če kristjansko vojsko na kako vižo s pota spravi in jih v Celovec pripelje. On sicer o začetku oporeče, pa čast paša se mu tako svetla zdi, da zadnjič omahne in obljubi, željam Abdala ustreči. Enrik zdaj gleduhe podkupi, da popolnoma kriva sporočila Golobeka prinašajo. Rekli so, da so Turki Koroško in Štajer popustivši na Kranjsko udarili, da so celo do Kamnika vse pokončali in da je že to mesto od njih obleženo. Brž se Golobek pri ti novici vzdigne, svoj taboj popusti in z vso vojsko skoz Kranjsko goro proti Kamniku koraka. Med potjo se Enrik zgubi. Nihče ni vedel, kam da je prišel. Tri drage dni ga oče išče, in bil bi ga še dalje iskal, če bi ga ne bila armada z velikim hrupom prisilila, neposrednega sina v nemar pustiti in rajši v otetbo Kamnika hiteti.
Ko vojska do Velesovega pride, se prepriča, da ni v teh krajih od Turka ne duha ne sluha. Globek vidi, da je goljufan in ukanjen, on vidi nevarnost, v kateri se nezavarovano Koroško znajde, on vidi pogubo Celovca, ki ima le majhno posadko, in vidi pogubo slave, ki si jo je krvavo pridobil. Vse to ga tako bridko zadene, da ga mrtvo ud udari in ob življenje pripravi. Le nanj je armada še nekoliko porajtala. Ko je pa on preč, začne strašno divjati. Veliteljem izdajo očita, jih zgrabi in na strašno vižo konča. Eni so živi pokopani, drugi zazidani, še drugi pa v bariglje, ki so bile z žeblji obite, nabasani in tako po bregu spuščeni. Bili so večjidel Nemci, ki se za voljo neznanosti jezika še zgovoriti niso mogli. Pol ure na široko njih streseni udje leže.
Cela armada se zdaj zbere, kaj je zdaj početi, kako bi se najprej na Koroško prišlo. Prepočasi bi bilo potem potu nazaj iti, po katerem je prišla. Ne le Celovec,vse Koroško bi med tem že Turek lahko preplavil in pokončal. Dolgo brambovci za noben svet ne vedo, pa zadnjič stopi neki lovec – Jerman po imenu – sred njih, ki jih pove, da zna pot, ki bi jih, če bi le količkaj hitro šli, do noči na Koroško zemljo pripeljala. Če mi obljubite, pristavi on, v vsem tako ravnati, kot bi jaz hotel, vam čem to pot pokazati. – Ker le hoče, mu tovariši obljubijo. Jerman jih pelje skoz gozde in strašne pečovine noter do nekega velikega prepada. Zdaj je pot boljša. Kmalu pridejo na vrh, kjer že Koroško zagledajo. Predaleč še noč postane, prvo vas dosežejo. Bila je prazna, le nekaj pastirjev je ostalo, ki jim povedo, da je Abdala pri Celovcu in da to mesto naskakuje. Urno jo brambovci dalje mahnejo, čez travo in trdnjavo derejo in proti obležnemu mestu hite. Bilo je že v zadnjih medlevicah, nasipi so bili že na krajih predrti, posadka se je po vednih bojih na osemdeset mož znižala. Če so ravno brambovci trudni in lačni, ko Celovec zagledajo, jih vendar nadloga domovja tako vname, da še tisti dan Turke zagrabijo. Boj je strašen in dolgo trpi. Pa zadnjič omaga Abdala in zbeži. Pobegnjenci se tudi z gor vrnejo in črno vojsko napravijo in ostanke Turkov pobijejo. Abdala pade. Med ujetimi je tudi Enrik, Golobekov sin. Da bi osveti svojih premagovalcev odšel, sam sebe ob življenje pripravi. Pa tudi kristjani so marsikakega vrlega moža zgubili, med drugimi tudi Jermana, ki je najprvi v boju stal in tukaj slavno smrt našel. Prepad, čez katerega je on obrambovce k otetbi Koroškega peljal, se še zdaj po njem »Jermanova vrata« imenuje.
Zgodbo o Jermanu je zapisal Andreja Tomc - po Zbranem delu Janeza Trdine.
Prvič pa sem poslušal to izjemno pripoved z ust nam drage Dušice Kunaver, ki je nam, ljubiteljem astronomije, pripovedovala izjemne zgodbe iz naše zgodovine. Vesolje se seveda odraža tudi v naši poučni dediščini.