Gimnazije Šentvid, seminar_1999 IZ ASTRONOMIJE, SONCE.

Seminar 1999

Vsebina te strani se v okviru časa in ustreznega gradiva dopolnjuje.

Luna

Zemlja potuje okrog Sonca eno leto (približno 365,25 dni), okrog Zemlje pa hkrati potuje še Luna. Luna potrebuje približno en mesec, da enkrat obkroži naš planet. Luna je trenutno edino telo v vesolju na katerega je stopil človek. Luna nima ne zraka, ne vode, torej tudi življenja ne, njena površina je razbrazdana, prekrita s kraterji. Kraterji nastanejo ob trkih kometov in kamnov. Je skoraj štirikrat manjša od Zemlje in na njej se počutimo 6-krat lažji (gibanje po Luni je torej tudi za debele ljudi sila enostavno in otrok na njej lahko dvigne celo 50 kg-ske vreče). Ker Luna potuje okrog Zemlje, jo tudi Sonce osvetljuje z različnih smeri, kar opazimo kot mene (mlada Luna, prvi krajec, polna Luna, zadnji krajec, mlaj - Lune ne vidimo).

Opazovanja
Opazovanja: s prostim očesom (morja), z binokularjem (kraterji ob terminatorju), skozi teleskop (iskanje posameznih kraterjev, pomembnost reliefa, določanje širine kraterjev, določanje višine gora - do 9 km ...).
Spremljajmo Lunine faze (mene) in čase vzhodov (zahodov) Lune.
Luna je odličen objekt za učenje osnov astrofotografije z različnimi teleobjektivi, v primarnem fokusu teleskopa in s pomočjo okularne projekcije.
Poučna je tudi projekcija Lune na zaslon.

Namen:
Opazovanje je pomebno zaradi primerjave Luninega in Zemljinega reliefa, hkrati pa dobra vaja za učenje medot določanja razdalj in velikosti v vesolju. Opazovanje in komentiranje Luninih men izboljša predstavo o sistemu Zemlja-Luna-Sonce. Tudi razlaga fenomena nastanka plimovanja je učinkovitejša, če se opravijo osnovna opazovanja Lune.

Oglejmo si animacijo nastanka kraterja in animacijo vpliva Lune na plimovanje.

Plimovanje tudi neposredno vpliva na daljšanje dneva na Zemlji in na večanje razdalje med Luno in Zemljo. Oglej si premislek in izračun, ki predvideva letno povečanje razdalje približno za 4 cm.

Pristanki na LUNI - misija APOLLO 11 je pristala 20.7.1969

Karta pristankov na Luni. Neil Armstrong je naredil prve korake po Luni 20. julija 1969 pozno zvečer po vzhodno ameriškem času (22:56 EDT), pri nas pa je bil takrat že 21. julij. Neil Armstrong je izrekel znane besede: 'To je majhen korak za človeka in velik skok za človeštvo (That's one small step for [a] man, one giant leap for mankind.).' Armstrongu je kmalu sledil še Edwin Aldrin. Astronavti, ki so stopili na Lunino površje, so označeni z zvezdico.

Misija Izstrelitev Pristanek na Luni Posadka

11 16. julij 1969 20. julij 1969 Neil A. Armstrong *
Michael Collins
Edwin E. "Buzz" Aldrin, Jr. *

12 14. november 1969 19. november 1969 Charles "Pete" Conrad, Jr. *
Richard F. Gordon, Jr.
Alan L. Bean *

13 11. april 1970 - - James A. Lovell, Jr.
John L. Swigert, Jr.
Fred W. Haise, Jr.

14 31. januar 1971 5. februar 1971 Alan B. Shepard, Jr. *
Stuart A. Roosa
Edgar D. Mitchell *

15 26. julij 1971 30. julij 1971 David R. Scott *
Alfred M. Worden
James B. Irwin *

16 16. april 1972 20. april 1972 John W. Young *
Thomas K. Mattingly II
Charles M. Duke, Jr. *

17 7. december 1972 11. december 1972 Eugene A. Cernan *
Ronald B. Evans
Harrison H. "Jack" Schmitt *
Glej tudi: http://www.kvarkadabra.net/vprasanja/teksti/poleti_na_luno.html

Edwin Aldrin stopa na Lunino površje, leta 1969.

Nosilna raketa projekta Apollo Saturn V.

Neil Armstrong je naredil prve korake po Luni 20. julija 1969 pozno zvečer po vzhodno ameriškem času (22:56 EDT), pri nas pa je bil takrat že 21. julij. Neil Armstrong je izrekel znane besede: 'To je majhen korak za človeka in velik skok za človeštvo (That's one small step for [a] man, one giant leap for mankind.).' Armstrongu je kmalu sledil še Edwin Aldrin.

Starost Lune                                               3,5 milijarde let
Polmer                                              1738 km
Površina                                            3,796×10E7 km
Prostornina                                        2,199×10E10 km2
Masa                                                7,35×10E22 kg
Povprečna gostota                           3,34 kg/dm3
Gravitacijski pospešek na površju     1,61 m/s2
Srednja oddaljenost od Zemlje           384400 km
Povprečna hitrost na tiru                   1,02 km/s
Druga kozmična hitrost                      2,4 km/s
Siderski mesec (obhod okrog Zemlje glede na zvezde) - 27.212220 dni (27 dni 7 ur 43 min)
Sinodski mesec (obhod okrog Zemlje glede na Sonce) - 29.5330589 dni (29 dni 12 ur 44 min)
Kot med ekliptiko in ravnino gibanja Lune - 5 stopinj
Perigej (prizemlje) - približno 363 000 km
Apogej (odzemlje) - približno 406 000 km
Zorni kot
- Srednji zorni kot - 31'6"
- Največji zorni kot - 33'31"
- Najmanjši zorni kot - 29'22"

Dnevni zamik vzhoda Lune - približno 50 minut (odvisno od deklinacije)
Lunin dan - čas med dvema zaporednima prehodoma čez ničelni meridian (je približno za 50,5 minut daljši od Sončevega dneva, Lunin dan se spreminja, ker Luna potuje po elipsi).
Obrat Lune okrog lastne osi in obhod okrog Zemlje traja 28,53 Luninih dni (to je za dan manj kot je sinodski mesec, 24h*29.53/28.53 = 24h 50.5minut)
Med nočjo in dnem je na Luni precejšnja temperaturna razlika, ponoči temperatura na ekvatorju pade do -180°C, podnevi pa se povzpne do +100°C. Noč traja na Luni približno 15 dni!!!!!

Libracija Lune
Libracija po širini znaša okrog 7 stopinj in je posledica tega, da Lunina os vrtenja ni pravokotna na ravnino kroženja okrog Zemlje. Os Lune je nagnjena za 6 stopinj in 40 sekund glede na os ravnine gibanja okrog Zemlje. Tako včasih vidimo prek Luninega severnega pola, ko je na nasprotni strani Zemlje pa malo čez južni pol. Najmanj izrazita pa je dnevna libracija, ki znaša 1 stopinjo in nastane zato, ker lahko zaradi vrtenja Zemlje okrog svoje osi v eni noči Luno opazujemo iz različnih leg. Libracija po dolžini znaša 6 stopinj in nastane zato, ker je Lunin tir kroženja okrog Zemlje eliptičen. Če seštejemo vse možne površine, ki se nam kažejo ob različnih časih, vidimo skupaj 59 % Lune (glej tudi: http://www.kvarkadabra.net/index.html?/vprasanja/teksti/vrtenje_lune.htm ,
http://hpd.botanic.hr/ast/praktik/planeti/viskrmj/viskrmj.htm).

Trajanje popolnega Sončevega Mrka je odvisno od velikosti Lune, ki se spreminja zaradi potovanja Lune okrog Zemlje po elipsi; če je Luna blizu apogeja (odzemlja) je mrk zgolj kolobarjast. Glej spodaj razliko v velikosti Lune med apogejem in perigejem, res presenetljivo.

Največja oddaljenost od Zemlje (apogej) - 406697 km, srednja - 384400 km, najmanjša (perigej) - 356410 km Obhodni čas 27,321661 ... dni.

Nastanek Sončevega in Luninega mrka:

Oglejte si tudi prostorsko sliko in
animacije nastanka mrka in Luninih faz:
-animacija Luninega mrka
-animacija Sončevega mrka
-animacija nastanka Sončevega in Luninega mrka
- nastanek luninih faz (men)

1 – mlaj (Lune ne opazimo na nebu)
2 – mlada Luna
3 - prvi krajec (oblika črke D – luna se DELA, se veča, raste)
4 – nekaj dni pred polno Luno
5 – polna Luna ali ščip
6 – nekaj dni po polni Luni
7 – zadnji krajec (oblika črke C – luna 'CRKUJE', se manjša)
8 - nekaj dni pred mlajem

Slika iz: http://www2.arnes.si/~jperna/faze.html

Slika - animacija faz iz: http://www.inconstantmoon.com/cyc_phas.htm
Glej tudi: http://antwrp.gsfc.nasa.gov/apod/ap070103.html

Mnogi verjamejo, da Luna zelo vpliva na počutje človeka (celo na vreme, kar pa ni dokazano). Če Luna premika oceane je najbrž res nekaj na tem - zdravniki pravijo, da se ob polni Luni poveča število prometnih in ostalih nesreč (ni dokazano), da se takrat rodi več otrok, itn. Mnogi menijo, da jih nosi Luna. Nekateri trdijo, da svetloba polne Lune vpliva na slabši spanec in s tem na naše počutje, povečuje razdraženost. Luna se pojavlja v mitologijah, pravljicah vseh kultur - poznani so volkodlaki in druga skrivnostna druga bitja, ki prihajajo na plan s polno Luno. Nekatere kulture opravljajo setev glede na Lunine mene, itn. Mnoga ljudstva pa prilagajajo ves ritem življenja Luninemu koledarju - recimo Hebrejci. Luno opevajo tudi ljudske in narodne pesmi - recimo slovenska: "Luna sije, kladvo bije, trudno zgodnje (pozne) ure že, prej neznane, srčne rane, meni spati ne puste." Luna je nepogrešljiva spremljevalka tako poezije, slikarstva, umetnosti nasploh. Si predstavljate, da bi Zemlja imela nekaj 10 lun tako kot recimo Jupiter.

Luna s silo teže povzroča plimovanje morja (dviganje in spuščanje vsakih 6 ur in 12,5 minut). Luna Zemljo zavira, zato se dan na Zemlji daljša, Luna pa se zato vsako leto oddalji od Zemlje za 4 cm. V daljni bodočnosti zato več ne bo popolnih Sončevih mrkov, ampak samo delni. Glej članek: "Ali se upočasnjuje vrtenje Zemlje okrog lastne osi
in ali se Luna oddaljuje od Zemlje? (Spika, marec 2000)"

Ponavljanje mrkov - sarosi
Mrki se dogajajo ko Luna leži na premici Sonce - Zemlja, takrat je Luna tudi v vozlih, presečiščih ravnine ekliptike in ravnine gibanja Lune. Ponovitev mrka se zgodi v času sarosa tsar, to je 223 sinodskih mesecev ali 18 let in 11 1/3 dni (18 let 11 dni 8 ur = 6585.321124 dni). Kar pa znese 241.998 siderskih mesecev, zaokroženo 242 siderskih mesecev.
Ocena sledi
- siderski mesec tsid (obhod okrog Zemlje glede na zvezde) - 27.212220 dni (27 dni 7 ur 43 min)
- sinodski mesec tsin (obhod okrog Zemlje glede na Sonce) - 29.5330589 dni (29 dni 12 ur 44 min)
- leto - 365.25 dni
Ujeti se morata namanjši mnogokratnik lege Lune in Zemlje glede na zvezde (lega ob mrku) - to je čas tey (eclipse year ali 'zamračitveno leto', znaša pa 346,6 dni, kar je manj od enega leta) in hkrati dodatno še najmanjši mnogokratnik časa tey in letnih obhodov okrog Sonca, da se ponovi lega tudi glede na Sonce, torej hkrati lega Lune glede na Sonce in zvezde - kot se je to zgodilo ob prejšnjem mrku (potrebno je še upostevati precesijo Lunine orbite).

Ocena datumske ponovitve dogodka

Tukaj se kaže poslužiti plesa urnih kazalcev, saj poznate pesmico: "Dolgi Luka, kratki Miha, čudna dva možica, noč in dan po eni nogi v krogu se vrtita (lovita) ...". Najprej rešimo problem, kdaj se bodo lege treh teles spet ponovile (kazalca spet srečala). Po analogiji dohitevanja počasnejšega avta, kjer je čas srečanja od trenutka, ko sta premikajoča avtomobila na radalji x, enak t = x/(Vhiter-Vpočasen), je tudi pri kroženju zgodba zelo podobna. V tem primeru je bolje uporabiti kotno hitrost (za enakomerno kroženje velja, da je kotna hitrost w kar polni kot 2*p (360^o) deljen z obhodnim časom To, (w = 2*p/To ). Kotna hitrost urnega kazalca je (wu= 2*p/Tu = 2*p/12h, minutnega pa wm = 2*p/Tm = 2*p/1h. Recimo, da začnemo opazovati, ko sta kazalca poravnana skupaj (zagotovo vemo, da sta ob 12:00), potem lahko rečemo, da je razdalja med njima cel obseg, izraženo v kotu je to 2*p.
T (čas) ponovnega srečanja se torej izrazi na naslednji način:
T = kotna_razdalja/(wm - wu) = 2*p/ (wm - wu) = 1/(1/Tm - 1/Tu).
Iz povedanega sledi poučna zveza, ki povezuje obhodna časa (Tm, Tu) obeh kazalcev in čas T, ki preteče med dvema zaporednima srečanjima:
1/T = 1/Tm -1/Tu
T = Tm*Tu/(Tu-Tm) = 12/11 h

Preverite, če opazujemo prvo srečanje obeh kazalcev po 12. uri, je to približno 5 min in 27 s čez 13. uro.

Ponovimo zgodbo pri legi Lune, Zemlje, oddaljenih zvezd in Sonca ob ponovitvi mrka.

1/tey=1/tsid - 1/tsin (ponovitev lege Zemlje, Lune glede na oddaljene zvezde)
1/tsar=1/tey -1/leto = 1/tsid - 1/tsin - 1/leto (približna ocena[!], brez upoštevanja precesije Lunine orbite)

tey = 346.6 dni (zamračitveno leto, eclipse year)
tsar= 18 let in še nekaj dni

Saros pa je za dan krajsi (18 let 10 dni 8 ur), ce je v sarosu 5 prestopnih let. Zaradi zamika 8 ur, se mrk v naslednjem ciklu zgodi 120 stopinj zahodno in 8 ur pozneje. Po treh sarosih, približno 54 let in en mesec, se mrk zgodi blizu 'izhodiščne' lege (3*120 = 360 stopinj). Če je bil Lunin mrk zvečer 9. 1. 2001 (maks, ob 21:21 UTC), se bo zjutraj 21.1. leta 2019 ponovil (maks, ob 6:12 UTC). Mrk 31.1. 2037 pa se ne bo videl (maks. ob 17:01 UTC), ker je Luna še pod horizontom. Mrk 11.2.2055 pa bo v večji meri v prvi polovici noči (maks. ob 23:45 UTC), podobno kot 9.1.2001.

Faze Luninega mrka, 9. januar 2001. Dia film 400 ISO. Animacijo izdelal Peter Mihor, slike prispeval Mitja Šiška (teleskop MEADE, 10", f/6,3), astronomski krožek Gimnazije Šentvid. Glej tudi stran s posnetki mrkov.
Preberi članek ANTIKA IN MRKI (Spika, februar 2000)

Imena kraterjev
Pred stoletji so si različne države zmišljevale različna imena za kraterje. Danes imamo poenoten sistem poimenovanj po znanih osebnostih, naravoslovcih in filozofih iz bližnje ter daljnje preteklosti (Platon, Aristotel, Einstein, Klavius, Kepler, Tycho Brahe, itn). Lahko smo ponosni, da imamo tudi Slovenci na Luni svoja kraterja. Krater s koordinatami (63^o E in 45^o S, premer 76 km - to je jugovzhod) je namreč poimenovan po rojaku matematiku Juriju Vegi. Jurij Vega se je poleg matematike ukvarjal tudi s fiziko, med drugim je tudi prvi pravilno razložil in izračunal gibanje telesa v predoru zvrtanem skozi središče Zemlje (kar je enako projekciji gibanja satelita na ravnino).
Tudi Jožef Stefan, fizik, profesor na Dunaju, ki je prišel do empirične povezave za sevanje črnega telesa (prvi je izračunal temperaturo površine Sonca), je tudi bil počaščen s poimenovanjem kraterja, a na "temnem" delu Lune.

Jurij Vega zgoraj in Jožef Stefan (* 24. marec 1835, † 7. januar 1893) spodaj. Slovenca, slovenska znanstvenika po katerima sta poimenovana kraterja na Luni. Jožef Stefan je prvi na svetu pravilno izračunal temperaturo površine Sonca.

ASTROFOTOGRAFIJA, HTML JAVA maske za izračun časov, če poznamo zaslonko in občutljivost filma ...
KOLIKO TEHTAMO NA NEKATERIH PLANETIH IN LUNI?

Zgodovina in mrki
Razvoj astronavtike datum dogodek 1957 4.10. Izstreljen prvi umetni satelit, sovjetski Sputnik. 3.11. Prvo živo bitje v vesolju, psica Lajka 1958 1.2. Utirjen 1. ameriški satelit, ki odkrije Van Allenova pasova (Explorer 1) 18.12. Prvi aktivni prenos signalov iz vesolja (Atlas-Score) 1959 4.1 Prva sonda leti mimo Lune in postane 1. umetni satelit (planetoi) Sonca (Luna 1) 13.9 Prva sonda pade na Luno (Luna 2) 7.10 Prvo obkroženje Lune in snemanje njene nevidne strani (Luna 3) 1960 1.4. Prvi meteorološki satelit (Tiros 1) 12.8. Vrnitev pristajalne kapsule (vohunskega) satelita na Zemljo (Disoverer 13) 18.8 Pasivni prenos signalov preko satelita balona (Echo 1) 20.8. Pristajalni odsek vesoljske ladje z živimi bitji (psici Belka in Strelka) vrne na Zemljo. 1961 12.2 Prva sonda poleti k Veneri (Venera 1) 12.4 Prvi polet človeka v vesolje (Rus Jurij A. Gagarin, Vostok 1) 1962 20.2 Prvi ameriški polet človeka okrog Zemlje (John Glenn) 12-15.8 Socasni polet dveh vesoljskih ladij (Adrijan G. Nikolajev, Vostok 3, in Pavel R. Popovič ,Vostok 4) 14.12 Raziskovanje Venere s sondo (Mariner 2) 1963 16.6. Prva ženska v vesolju (Valentina V. Tereškova, Vostok 6) 1.11. Izstreljen 1. vojaški satelit, ki lahko spreminja svoj tir (Polet 1) 1964 30.1. Utirjenje dve satelito z eno raketo (Elektron 1, Elektron 2) 31.7. Višinski prenos TV-slike Luninega površja (Ranger 7) 19.8. Izstreljen 1. geostacionarni (telekomunikacijski) satelit (Syncom 3) 12.10. Prvo utirjenje veččlanske posadke (Vladimir M.Komarov, Konstantin P.Feoktistov Boris B. Jegorov, Voshod) 1965 18.3. Prvi vesoljski sprehod (Aleksej A. Leonov, Voshod 2) 23.3. Izstreljena prva vesoljska ladja s posadko, ki lahko spreminja svoj tir (Gemini 3) 15.7. Prve fotografije Marsa med letom 9864 km mimo planeta (Mariner 4) 16.7. Izstreljen 1. vecji znanstvenoraziskovalni sateli (Proton 1) 1966 3.2. Mehki pristanek sonde na Luni, 1. prenos TV-slike z Luninega površja (Luna 9) 1.3. Prva sonda doseže Venero (Venera 3) 16.3. Prva (rocna) združitev dveh vesoljskih plovil (Gemini 8 z Ageno 8) 3.4. Utirjen 1. umetni satelit Lune, ki pošilja podatke o kemični sestavi Lune (Luna 10) 18.8. Fotografije Lune z umetnega satelita (Lunar Orbiter 1) 1967 9.10. Izstreljena supertežka nosilna raketa (Saturn 5) 18.10. Prvi gladek spust skozi ozracje planeta Venere (Venera 4) 30.10. Samodejna združitev 2 satelitov (Kosmos 186 in Kosmos 188) 1968 18.9. Prvo obkroženje Lune z vrnitvijo na Zemljo (želvi, Zond 5) 24.12. Korženje človeške posadke okrog Lune (Frank Borman, James A. Lovell, William A. Anders, Apollo 8 ) 1969 16.1. Prva združitev dveh vesoljskih ladij s človeško posadko, prestop 2 vesoljcev iz ene ladje v drugo (Jevgenij V. Hrunov, Aleksej S. Jelisejev iz Sojuza 5 v Sojuz 4) 20.-21.7. Prvi pristanek posadke na Luni, 2 vesoljca stopita na površje (Neil A. Armstrong, Buzz E. Aldrin, Apollo 11) 1970 24.9 Sonda prinese vzorec Luninih tal na Zemljo (Luna 16) 17.11 Lunik 17 dostavi na Luno 1. samodejno vozilo Lunohod 1 15.12 Prvi uspešen pristanek sonde na Veneri (Venera 7) 1971 19.4. Utirjenje 1. sovjetske orbitalne postaje (Saljut 1) 13.11. Prvi umetni satelit Marsa (Mariner 9) 27.11. Prva sonda pade na Mars (Mars 2) 2.12. Prva sonda mehko pristane na Marsu (Mars 3) 1972 23.7. Utirjenje 1. satelita za preučevanje zemeljskih naravnih bogastev (Landsat 1) 1973 14.5. Utirjenje 1. ameriške orbitalne postaje (Skylab) 4.12. Prvi let mimo Jupitra (Pioneer 10) 1974 5.2. Fotografiranje Venere med letom (Mariner 10) 29.3. Prvi Let mimo Merkurja (Matiner 10) 1975 14.3. Raziskovanje Sonca z razdalje 45 milijonov km (Helios 1) 17.7. Prva združitev 2 vesoljskih plovil različnih držav (Sojuz 19, Leonov, Valerij N. Kubasov; Apollo, Thomas P. Stafford, Donald K. slayton, Vance D. Brand) 2.9. Prvi let mednarodne kometne sonde v oddaljenosti 7800 km mimo kometa Giakobini- Zinner. 22.10. Prvi umetni satelit Venere in 1.Tv-slika iz njenega površja (Venera 9) 1976 29.7. Iskanje življenja na Marsu (Viking 1) 1977 29.9 Utirjenje izpopolnjene orbitalne postaje z dvema spajalnima mehanizmoma (Saljut 6) 1978 20.-22.1. Utirjenje1. samodejne toborne vesoljke ladje in dostava tovora Saljutu 6 (Progress 1) 2.3. Izstrlitev 1. mednarodne posadke (Sojuz 28, Rus Aleksej A. Gubarjov, Ceh Vladimir Remek) 21.11. Utirjenje 1. vesoljskesonde ISEE C na tir okrog libracijske tocke L1 sistema Sonce-Zemlja 1979 1.9. Prvi let mimo saturna (Pioneer 11) 1981 12.4. Utirjenje raketoplana,1. vesoljskega plovila za večkratno uporabo (Columbia) 1982 1.3. Kemična analiza površja Venere (Venera 13) 10.12. Konec 211-dnevnegarekordnega poleta (Anatolij N. Berezovoj, Valentin v. Lebedev, Sojuz T-5, Saljuit 7, Sojuz T-7) 30.6. Utirjenje 1. reševalnega satelita (Kosmos 1383) 1983 10.10. Umetni satelit Venere, prvo radarsko kartiranje Venere (Venera 15) 1984 7.2. Prvi neprivezni vesoljski sprehod (B. McCandless, Challenger) 10.-12.4. Prvo popravilo umetne satelita (SMM) v orbiti (George D. Nelson, James van Hoften, Challenger) 25.7. Prvi ženski vesoljki sprehod (Svetlana J. Savicka, Saljut 7) 2.10. Konec 237-dnevnega rekordnega poleta (Leonid D. kizim, Vsevolod N. Solovoj, Oleg J. Atkov, Souz T 10, Saljut 7, Sojuz T 11 ) 16.11. Vrnitev dveh umetnih satelitov na Zemljo z raketoplanom (Palapa B2 in Westar 6 v Discoveryju) 1985 30.10. Utirjenje 8 vesoljcev hkrati (Challenger) 1986 24.1. Prvi let mio urana (Voyager 2) 19.2. Utirjenje izpopolnjene dolgotrajne orbialne postaje s 6 spajalnimi mehanizmi (MIR) 6.3. Raziskovanje Halleyevega kometa s sondo med letom skozi plinsko-prašni ovoj jedra (Vega 1) 1987 15.5. Izstrelitev supertežke univerzalne rakete (Energija) 1988 15.1 Izstrelitev supertežke univerzalne rakete (Energija) 21.12. Konec 366-dnevnega rekordnega poleta (Vladimir J. Titov, Musa H. Manarov, Sojuz TM-4, MIR, Sojuz TM-6) 1989 24.8. Prvi let mimo Neptuna (Voyager 2) 1990 24.4. Utirjenje Hubblovega teleskopa s raketoplanom Discovery 1991 29.10. Let sonde mimo asteroida Gaspra v oddaljenosti 5300 km (Galileo) 1992 10.7. Let 200 km stran od kometa Grigg-Skjellerup (Giotto) 1995 22.3. Končan rekordni polet 438-dnevni, moški (Valerij V. Poljakov,Sojuz TM-18,MIR, Sojuz TM-20) in rekordni 169-dnevni ženski polet (Jelena V. Kondakova, Sojuz TM-20, MIR, Sojuz TM-20) 29.6. Prva združitev raketoplana na orbitalno postajo MIR (Priroda) 7.12. Prvi vstop sonde v ozračje Jupitra (Galileo) 1996 26.4. Prihod zadnjega modula na orbitalno postajo MIR (Priroda) 26.9. Konec 188-dnevnega rekordnega ženskega poleta (Shannon Lucid, Atlantis-MIR-Atlantis) 2.12. Objava odkritja vode na južnem tecaju Lune po podatkih sonde Clementine iz leta 1994 1997 6.7. Sonda Pahfinder pripelje 1. vozilo na Mars (Sojourner) 1998 5.3. Potrditev obstoja vode na obeh Luninih tečajih (Lunar Prospector) 20.11. Utirjenje 1. modula Mednarodne vesoljske postaje (Zarja) 1999 28.3. Prva izstrelitev vesoljske rakete s plavajoče plošcadi (Zenit 3, Odiseja) 2000 14.2. Prvi umetni satelit planetoida (sondaNear, asteroid 433 Eros) 2001 12.2. Prvi pristanek sonde na asteroidu (Near Shoemaker, 433 Eros) 21.3. Prvo nadzorovano iztirjenje modularne vesoljske postaje (MIR) 28.4. Prvi polet turista v vesolje (Dennis Tito, Sojuz TM-32) 2002 28.5. Sonda najde velike zaloge vode v obliki ledu na Marsu (2001 Mars Odyssey) 2003 2.6. Izstrelitev prve evropske sonde proti Marsu (Mars Express) Vir: UNIMB

Od septembra 1999 je stran obiskalo ljudi.
Za astronomski krožek: ZORKO Vičar
Komentarji so zaželjeni.
E-POŠTA, RFC-822: Zorko.Vicar@guest.arnes.si
Nazaj na seminar.
Nazaj na domačo stran.

Misija	Izstrelitev	Pristanek na Luni	Posadka
11	16. julij 1969	20. julij 1969	Neil A. Armstrong * Michael Collins Edwin E. "Buzz" Aldrin, Jr. *
12	14. november 1969	19. november 1969	Charles "Pete" Conrad, Jr. * Richard F. Gordon, Jr. Alan L. Bean *
13	11. april 1970	- -	James A. Lovell, Jr. John L. Swigert, Jr. Fred W. Haise, Jr.
14	31. januar 1971	5. februar 1971	Alan B. Shepard, Jr. * Stuart A. Roosa Edgar D. Mitchell *
15	26. julij 1971	30. julij 1971	David R. Scott * Alfred M. Worden James B. Irwin *
16	16. april 1972	20. april 1972	John W. Young * Thomas K. Mattingly II Charles M. Duke, Jr. *
17	7. december 1972	11. december 1972	Eugene A. Cernan * Ronald B. Evans Harrison H. "Jack" Schmitt *