Tabela atmosferskih pojavov za padavinske postaje

Tabela atmosferskih pojavov za padavinske postaje

Ključ za šifriranje pojavov
Table of atmospheric phenomena of the precipitation stations
Encryption key for atmospheric phenomena
Šifriranje pojavov
DEŽ - Kapljice vode, 
ki padajo iz oblakov. 
Kapljice so debele 
večinoma več kot 0,5mm.
TOČA - Pada v obliki 
ledenih kroglic ali koščkov ledu s premerom 5-50mm ali celo več. Zrna so 
lahko prozorna, polprozorna ali neprozorna. Toča pada navadno pri 
nevihtah in temperaturi 
nad 0 st.C.
IVJE - To so ledeni kristali,
nakloženi v belih slojih,
predvsem na pokončnih predmetih.
Navadno nastane s primrzovanjem 
podhlajenih vodnih kapljic iz megle 
ali oblaka pri temperaturi pod 0 st.C. 
V smeri proti vetru doseže včasih zelo
velike debeline in je koničaste oblike.
POLEDICA - Poledica je gladka ledena prevleka 
na vodoravnih in tudi na pokončnih površinah. 
Nastane takrat, ko padeta dež ali rosenj,ki zmrzujeta.
SNEŽNA ODEJA - Polovica ali več kot polovica 
tal v vidnem polju postaje na približno
enaki nadmorski višini je pokrita s snegom.
SNEG - Padavine v obliki razvejanih
ledenih kristalov (snežink),
ki so lahko združene v kosme.
SLANA - Nastane na enak način kot rosa, 
le da je temperatura pod 0 st.C. 
Vodna para se izloča v obliki ledenih kristalov,
ki izgledajo od blizu kot luskinice, iglice, 
peresa ali pahljače.
ZMRZNJEN DEŽ (po novih kriterijih 
je zmrznjen dež isto kot sodra) 
- Padavine v obliki prozornih 
ledenih delcev. Na trdi podlagi
odskakujejo in udarec se sliši. 
Ti delci so navadno kroglaste ali
neenakomerne in redkeje stožčaste 
oblike. Njihov premer je manjši od 5mm.
NEVIHTA - Pod imenom nevihta razumemo
pojav električne praznitve v atmosferi, 
pri katerem vidimo blisk in slišimo grom. 
Nevihto pogosto spremljajo padavine, 
ki pa jih moramo posebej zabeležiti.
ROSA - prevleka iz vodnih kapljic
na predmetih pri tleh, 
ki je nastala neposredno s 
kondenzacijo vodne pare iz zraka. 
Rosa nastane zaradi nočne ohladitve
zraka pri jasnem in mirnem vremenu.
DEŽ S SNEGOM - Dež in sneg padata hkrati.
MEGLA - Drobne vodne kapljice, 
ki lebdijo v zraku in zmanjšujejo
vodoravno vidnost pod 1km. 
Če se vidi nebo ali oblaki 
uporabljamo znak s prekinjeno zgornjo
črto (MEGLA Z VIDNIM NEBOM). 
Kadar se pojavlja megla v pramenih, 
ki jih nosi veter, pri tem pa se 
občasno vidi nebo, vpišemo poleg znaka še pr.
BABJE PŠENO - Bela neprozorna 
zrna s premerom 2-5mm, 
ki po zgradbi spominjajo na sneg, 
so pa okrogle ali stožičaste oblike. 
Če padejo na trdo podlago, 
odskočijo in se razlete. 
Babje pšeno pada navadno v obliki ploh, 
skupaj s snegom ali dežjem, 
in pri temperaturah pri tleh okoli 0 st.C.
VIHARNI VETER - Veter v prizemni plasti, 
jakosti 8 ali več po Beaufortovi skali.


Format zapisa arhivskih padavinskih dnevnih podatkov.

NAČIN ŠIFRIRANJA:
Če je bil v danem dnevu opažen pojav, ki ima simbol v prvi vrstici, potem je pod ustrezen pojav napisana št.1.
Če je bil v danem dnevu opažen pojav, ki ima simbol v drugi vrstici, potem je pod ustrezen pojav napisana št.2.
Če je bil v danem dnevu opažen pojav, ki ima simbol v tretji vrstici, potem je pod ustrezen pojav napisana št.3.
Če sta bila v danem dnevu opažena pojava, ki imata simbol v prvi in drugi vrstici, potem je pod ustrezen pojav napisana št.4.
Če sta bila v danem dnevu opažena pojava, ki imata simbol v prvi in tretji vrstici, potem je pod ustrezen pojav napisana št.5.
Če sta bila v danem dnevu opažena pojava, ki imata simbol v drugi in tretji vrstici, potem je pod ustrezen pojav napisana št.6.
Če so bili v danem dnevu opaženi pojavi, ki imajo simbol v prvi, drugi in tretji vrstici, potem je pod ustrezen pojav napisana št.7.

Opomba: Veter se zapisuje samo če je njegova moč enaka ali večja od 8 Beaufortov.


PRIMER ZA POJAVE V PRVEM STOLPCU:
Če je bil v danem dnevu opažen pojav: DEŽ - Kapljice vode, 
ki padajo iz oblakov. 
Kapljice so debele 
večinoma več kot 0,5mm. 
je pod prvi stolpec napisana št.1.


Če je bil v danem dnevu opažen pojav:SNEG - Padavine v obliki 
razvejanih ledenih kristalov (snežink), 
ki so lahko združene v kosme. je pod prvi stolpec napisana št.2.

Če je bil v danem dnevu opažen pojav:DEŽ S SNEGOM - Dež in sneg padata hkrati. je pod prvi stolpec napisana št.3.

Če sta bila v danem dnevu opažena pojava: DEŽ - Kapljice vode, 
ki padajo iz oblakov. 
Kapljice so debele 
večinoma več kot 0,5mm.
SNEG - Padavine v obliki 
razvejanih ledenih kristalov (snežink), 
ki so lahko združene v kosme.
DEŽ - Kapljice vode, 
ki padajo iz oblakov. 
Kapljice so debele 
večinoma več kot 0,5mm. je pod prvi stolpec napisana št.4.

Če sta bila v danem dnevu opažena pojava: DEŽ - Kapljice vode, 
ki padajo iz oblakov. 
Kapljice so debele 
večinoma več kot 0,5mm.
DEŽ S SNEGOM - Dež in sneg 
padata hkrati. je pod prvi stolpec napisana št.5.

Če sta bila v danem dnevu opažena pojava:
SNEG - Padavine v obliki 
razvejanih ledenih kristalov (snežink), 
ki so lahko združene v kosme.
DEŽ S SNEGOM - Dež in sneg padata hkrati. je pod prvi stolpec napisana št.6.

Če so bili v danem dnevu opaženi pojavi: DEŽ - Kapljice vode, 
ki padajo iz oblakov. 
Kapljice so debele 
večinoma več kot 0,5mm.
SNEG - Padavine v obliki 
razvejanih ledenih kristalov (snežink), 
ki so lahko združene v kosme.
DEŽ S SNEGOM - Dež in sneg padata hkrati. je pod prvi stolpec napisana št.7.


Nekaj informacij o merjenjih in opazovanjih na padavinskih postajah:
Pri meritvah se za čas merjenja upošteva sončni čas.

Padavine se merijo od 7. ure danega dne do 7. ure naslednjega dne enkrat in sicer ob 7. uri zjutraj in se štejejo za padavine naslednjega dne.
Primer: Padavine izmerjene 27.9.1998 ob 7.uri zjutraj predstavljajo vsoto padavin od 7.ure zjutraj 26.9. do 7. ure zjutraj 27.9.1998. Te padavine se izpišejo pod datum 27.9.1998.

Višina snežne odeje se prav tako kot padavine meri ob 7. uri zjutraj.
V primeru sneženja se količino padavin določi tako, da se sneg stopi v pokriti posodi pri sobni temperaturi in izmeri količino padavin.

Količina padavin se meri v enotah:litri na kvadratni meter ali v milimetrih.

Pojavi se vpišejo za dan, ko so opaženi.

Jakost padavin in ostalih atmosferskih pojavov se označuje:
0=slabo
1=zmerno
2=močno.



PRETVARJANJE HITROSTI VETRA IZ BEAUFORTOV V m/s:

stopnja po Beaufortusrednja hitrost (m/s)
0 0
1 0,9
2 2,4
3 4,4
4 6,7
5 9,3
6 12,3
7 15,5
8 18,9
9 22,6
10 26,4
11 30,5
12 34,8


ŠIFRIRANJE VIDNOSTI:

šifra vidnost
0 0-50m
1 50m-200m
2 200m-500m
3 500m-1km
4 1km-2km
5 2km-4km
6 4km-10km
7 10km-20km
8 20km-50km
9 nad 50km


ŠIFRIRANJE SMERI VETRA:

šifra smer vetra
00tišina
04NE
08E
12SE
16S
20SW
24W
28NW
32N
02NNE
06ENE
10ESE
14SSE
18SSW
22WSW
26WNW
30NNW


TABELA PRETVORNIKOV MED RAZLIČNIMI ENOTAMI ZA VETER:

Ustrezne hitrosti na dogovorjeni višini 10 m nad ravnim odprtim zemljiščem
stopnja po Beaufortu naziv vetra hitrost v vozlih hitrost v m/ssrednja hitrost v m/s hitrost v km/hhitrost v angleških miljah na uroOpis pojava na kopnem
0 Tišina<10-0,20 <1<1Mirno. Dim se dviga navpično.
1 Lahna sapica1-30.3-1.50,9 1-51-3Smer vetra opazimo po gibanju dima, ne pa po vetrokazu.
2 Sapica4-61,6-3,32,4 6-114-7Veter čutimo na obrazu, listje trepeta, vetrokaz se giblje.
3 Šibak veter7-103,4-5,44,4 12-198-12Listje in vejice na drevju se ves čas gibljejo. Lahke zastave plapolajo.
4 Zmeren veter11-165,5-7,96,7 20-2813-18Veter dviga prah in papir, giblje tanjše veje.
5 Precej močan veter17-218,0-10,79,3 29-3819-24Zibljejo se tanjša listnata drevesa, na stoječih vodah nastajajo manjši valovi z grebeni.
6 Močan veter22-2710,8-13,812,3 39-4925-31Gibljejo se debele veje, sliši se žvižganje telegrafskih žic, uporaba dežnika je otežkočena.
7 Zelo močan veter28-3313,9-17,115,5 50-6132-38Majejo se cela drevesa, otežkočena je hoja proti vetru.
8 Viharni veter34-4017,2-20,718,9 62-7439-46Veter lomi veje na drevju, hoja proti vetru v splošnem ni možna.
9 Vihar41-4720,8-24,422,6 75-8847-54Prihaja do lažjih poškodb na stavbah (Vihar trga žlebove, ruši dimnike, odkriva opeko s streh.
10 Hud vihar48-5524,5-28,426,4 89-10255-63V notranjosti kopne zemlje se redko pojavlja, ruje drevje, povzroča veliko škodo na stavbah.
11 Orkanski vihar56-6328,5-32,630,5 103-11764-72Zelo redek pojav, ki povzroča rušenje velikega obsega.
12 Orkan64-7132,7-36,934,8 118-13373-82


ŠIFRIRANJE OBLIKE PADAVIN (KOLONA 49):

šifra oblika padavin
1tekoče ( DEŽ - Kapljice vode, 
ki padajo iz oblakov. 
Kapljice so debele 
večinoma več kot 0,5mm., PLOHA - Padavine v obliki plohe vpišemo tako, 
da dodamo pod ustrezen znak za to padavino 
znak za ploho npr.:  deževna ploha. Plohe 
prepoznamo po nenadnem začetku in koncu, 
po hitri spremembi jakosti in po hitri 
zamenjavi gostih, temnih oblakov s svetlejšimi, 
včasih pa tudi s kratkotrajno razjasnitvijo 
(''marčevsko'' ali ''aprilsko'' vreme). V obliki 
ploh so lahko naslednje padavine:
Dež, sneg, dež s snegom, babje pšeno in toča., PRŠENJE - Zelo majhne kapljice, 
ki dajejo videz, 
kakor da lebdijo v zraku. 
Njihov premer je pod 0,5 mm. 
Take padavine so običajno 
iz megle ali zelo nizkih oblakov. 
Njihovo padanje se v luži ne pozna., DEŽ, KI ZMRZUJE - Dež katerega kapljice 
zmrznejo ob stiku s tlemi ali 
s predmeti na tleh in naredijo poledico., PRŠENJE, KI ZMRZUJE - Pršenje 
katerega kapljice zmrznejo ob stiku 
s tlemi ali s predmeti na tleh., ZMRZNJEN DEŽ (po novih kriterijih 
je zmrznjen dež isto kot sodra) 
- Padavine v obliki prozornih 
ledenih delcev. Na trdi podlagi 
odskakujejo in udarec se sliši. 
Ti delci so navadno kroglaste ali 
neenakomerne in redkeje stožčaste 
oblike. Njihov premer je manjši od 5mm.,TOČA - Pada v obliki 
ledenih kroglic ali koščkov ledu 
s premerom 5-50mm ali celo več. 
Zrna so lahko prozorna, 
polprozorna ali neprozorna. 
Toča pada navadno pri nevihtah in 
temperaturi nad 0 st.C.)
2trde (SNEG - Padavine v obliki 
razvejanih ledenih kristalov (snežink), 
ki so lahko združene v kosme.,PLOHA - Padavine v obliki plohe vpišemo tako, 
da dodamo pod ustrezen znak za to padavino 
znak za ploho npr.:  deževna ploha. Plohe 
prepoznamo po nenadnem začetku in koncu, 
po hitri spremembi jakosti in po hitri 
zamenjavi gostih, temnih oblakov s svetlejšimi, 
včasih pa tudi s kratkotrajno razjasnitvijo 
(''marčevsko'' ali ''aprilsko'' vreme). V obliki 
ploh so lahko naslednje padavine:
Dež, sneg, dež s snegom, babje pšeno in toča.,LEDENE IGLICE - Zelo drobni 
nerazvejani kristalčki v obliki 
ploščic ali paličic; padajo pri 
jasnem in mirnem vremenu in pri 
zelo nizkih temperaturah.,ZRNAT SNEG - To so bela 
neprozorna več ali manj 
ploščata in podolgovata zrna, 
vsaj v eni smeri tanjša kakor 1mm. 
Po zgradbi so podobna snegu. 
Ko padajo na trdo podlago, 
ne odskočijo. Padajo v zelo majhnih 
količinah, nikdar v obliki plohe in 
iz enakih oblakov kot rosenje.,BABJE PŠENO - Bela neprozorna 
zrna s premerom 2-5mm, ki po zgradbi 
spominjajo na sneg, so pa okrogle 
ali stožičaste oblike.Če padejo na 
trdo podlago, odskočijo in se razlete. 
Babje pšeno pada navadno v obliki 
ploh, skupaj s snegom ali dežjem, 
in pri temperaturah pri tleh okoli 0 st.C.)
3mešane (PRŠENJE - Zelo majhne kapljice, 
ki dajejo videz, 
kakor da lebdijo v zraku. 
Njihov premer je pod 0,5 mm. 
Take padavine so običajno 
iz megle ali zelo nizkih oblakov. 
Njihovo padanje se v luži ne pozna., PLOHA - Padavine v obliki plohe vpišemo tako, 
da dodamo pod ustrezen znak za to padavino 
znak za ploho npr.:  deževna ploha. Plohe 
prepoznamo po nenadnem začetku in koncu, 
po hitri spremembi jakosti in po hitri 
zamenjavi gostih, temnih oblakov s svetlejšimi, 
včasih pa tudi s kratkotrajno razjasnitvijo 
(''marčevsko'' ali ''aprilsko'' vreme). V obliki 
ploh so lahko naslednje padavine:
Dež, sneg, dež s snegom, babje pšeno in toča.)
4tekoče in trde v različnem času (1 in 2)
5tekoče in mešane v različnem času (1 in 3)
6trde in mešane v različnem času (2 in 3)
7tekoče, trde in mešane v različnem času (1,2 in 3)
8ki nastanejo na zemeljski površini (ROSA - prevleka iz vodnih kapljic 
na predmetih pri tleh, 
ki je nastala neposredno s 
kondenzacijo vodne pare iz zraka. 
Rosa nastane zaradi nočne ohladitve 
zraka pri jasnem in mirnem vremenu., SLANA - Nastane na enak način 
kot rosa, le da je temperatura 
pod 0 st.C. Vodna para se izloča 
v obliki ledenih kristalov, 
ki izgledajo od blizu kot luskinice, 
iglice, peresa ali pahljače., IVJE - To so ledeni kristali, 
nakloženi v belih slojih, 
predvsem na pokončnih predmetih. 
Navadno nastane s primrzovanjem 
podhlajenih vodnih kapljic iz 
megle ali oblaka pri temperaturi 
pod 0 st.C. V smeri proti vetru 
doseže včasih zelo velike debeline 
in je koničaste oblike., POLEDICA - Poledica je gladka 
ledena prevleka na vodoravnih in 
tudi na pokončnih površinah. 
Nastane takrat, ko padeta 
dež ali rosenj, ki zmrzujeta., MEGLA - Drobne vodne kapljice, 
ki lebdijo v zraku in zmanjšujejo 
vodoravno vidnost pod 1km. 
Če se vidi nebo ali oblaki 
uporabljamo znak s pretrgano zgornjo 
črto MEGLA Z VIDNIM NEBOM. 
Kadar se pojavlja megla v pramenih, 
ki jih nosi veter, pri tem pa se občasno 
vidi nebo, vpišemo poleg znaka še pr.)
9množina padavin je 0,0


code form of precipitation 
1 liquid  
2 hard 
3 mixture of
4 liquid and hard in different times (1 and 2) 
5 liquid and mixed in different times (1 and 3) 
6 hard and mixed in different times (2 and 3) 
7 liquid, hard and mixed in different times (1.2 and 3) 
8 from the "earth's" surface (hoarfrost, fog, ...) 
9 The amount of precipitation is 0.0



Izgled padavinskega obrazca za vnos meteoroloških meritev in opazovanj.


Zadnja stran padavinskega poročila (vpis izrednih dogodkov, ...).

Nazaj na
prvo stran.