DEŽ - Kapljice vode, ki padajo iz oblakov. Kapljice so debele
večinoma več kot 0,5mm.
DEŽ,
KI ZMRZUJE - Dež katerega kapljice zmrznejo ob stiku s tlemi ali s predmeti
na tleh in naredijo poledico.
PRŠENJE - Zelo majhne kapljice, ki dajejo videz, kakor da lebdijo v
zraku. Njihov premer je pod 0,5 mm. Take padavine so običajno iz megle ali zelo
nizkih oblakov. Njihovo padanje se v luži ne pozna.
PRŠENJE, KI ZMRZUJE Pršenje katerega kapljice zmrznejo ob stiku s tlemi
ali s predmeti na tleh.
SNEG - Padavine v obliki razvejanih ledenih kristalov (snežink), ki so
lahko združene v kosme.
DEŽ S
SNEGOM - Dež in sneg padata hkrati.
ZRNAT
SNEG - To so bela neprozorna več ali manj ploščata in podolgovata zrna, vsaj
v eni smeri tanjša kakor 1mm. Po zgradbi so podobna snegu. Ko padajo na trdo
podlago, ne odskočijo. Padajo v zelo majhnih količinah, nikdar v obliki plohe in
iz enakih oblakov kot rosenje.
LEDENE
IGLICE - Zelo drobni nerazvejani kristalčki v obliki ploščic ali paličic;
padajo pri jasnem in mirnem vremenu in pri zelo nizkih temperaturah.
BABJE
PŠENO - Bela neprozorna zrna s premerom 2-5mm, ki po zgradbi spominjajo na
sneg, so pa okrogle ali stožičaste oblike. Če padejo na trdo podlago, odskočijo
in se razlete. Babje pšeno pada navadno v obliki ploh, skupaj s snegom ali
dežjem, in pri temperaturah pri tleh okoli 0 st.C.
ZMRZNJEN DEŽ (po novih kriterijih je zmrznjen dež isto kot sodra) -
Padavine v obliki prozornih ledenih delcev. Na trdi podlagi odskakujejo in
udarec se sliši. Ti delci so navadno kroglaste ali neenakomerne in redkeje
stožčaste oblike. Njihov premer je manjši od 5mm.
SODRA (po novih
kriterijih je sodra isto kot zmrznjen dež ) - Prosojna ali polprozorna
ledena zrnca, kroglaste ali nepravilne oblike. Njihov premer je do 5mm. Na trdi
podlagi odskakujejo in udarec se sliši. Po nastanku so lahko zmrznjene dežne
kapljice, staljene snežinke, ki so ponovno zmrznile, ali pa snežni kristali,
prevlečeni s tanko ledeno skorjo.
TOČA - Pada v obliki ledenih kroglic ali koščkov ledu s premerom 5-50mm
ali celo več. Zrna so lahko prozorna, polprozorna ali neprozorna. Toča pada
navadno pri nevihtah in temperaturi nad 0 st.C.
ROSA - prevleka iz vodnih kapljic na predmetih pri tleh, ki je nastala
neposredno s kondenzacijo vodne pare iz zraka. Rosa nastane zaradi nočne
ohladitve zraka pri jasnem in mirnem vremenu.
SLANA - Nastane na enak način kot rosa, le da je temperatura pod 0 st.C.
Vodna para se izloča v obliki ledenih kristalov, ki izgledajo od blizu kot
luskinice, iglice, peresa ali pahljače.
IVJE - To so ledeni kristali, nakloženi v belih slojih, predvsem na
pokončnih predmetih. Navadno nastane s primrzovanjem podhlajenih vodnih kapljic
iz megle ali oblaka pri temperaturi pod 0 st.C. V smeri proti vetru doseže
včasih zelo velike debeline in je koničaste oblike.
TRDO
IVJE - To je ivje prevlečeno z ledeno skorji, ki po obliki spominja na
sodro. Nastaja na podoben način kot ivje in pri večjih hitrostih vetra.
POLEDICA - Poledica je gladka ledena prevleka na vodoravnih in tudi na
pokončnih površinah (žled). Nastane takrat, ko padeta dež ali rosenj, ki zmrzujeta.
POLEDICA NA TLEH - To je gladka plast prozornega ledu samo na tleh.
Nastane pri dežju ali rosenju, ki zmrzujeta, in pri deževanju na zmrznjeno
zemljo. K poledici na tleh ne prištevamo primerov, ko zmrzne voda od staljenega
snega, tudi ne ledene skorje, ki je nastala na zgaženemu snegu, niti zamrznjenih
dežnih mlakužic.
TROMBA(TORNADO) - Zelo močan zračni vrtinec v obliki rilca, ki se spušča
iz spodnjih delov oblaka do tal ali vodne površine, pri tem pa se zelo hitro
vrti okrog približno navpične osi.
MEGLA - Drobne vodne kapljice, ki lebdijo v zraku in zmanjšujejo
vodoravno vidnost pod 1km. Če se vidi nebo ali oblaki uporabljamo znak 
MEGLA Z
VIDNIM NEBOM. Kadar se pojavlja megla v pramenih, ki jih nosi veter, pri tem
pa se občasno vidi nebo, vpišemo poleg znaka še pr.
NIZKA
(TALNA) MEGLA - Na postaji je tanka plast megle, nižja od človeka. Vidnost
nad to plastjo megle je 1km in več.
ZAMEGLJENOST - V zraku vise še manjše kapljice kot pri megli ali pa
majhni higroskopni delci, ki zmanjšujejo vodoravno vidnost, vendar manj kot pri
megli, tako da je vidnost 1km ali več (do 10km).
LEDENA
MEGLA - V zraku lebdi množica drobnih ledenih kristalčkov, kar zmanjšuje
vidnost v prizemni plasti.
SNEŽNI VRTINCI - Veter dviga sneg s tal do take višine, da je vodoravna
vidnost v višini oči opazovalca močno zmanjšana.
NIZKI SNEŽNI VRTINCI - Veter nosi sneg samo pri tleh, tako da vodoravna
vidnost v višini oči opazovalca ni bistveno zmanjšana.
PRŠEC - Oblak vodnih kapljic, ki jih je odtrgal veter z vodne površine in
jih prenesel na krajšo razdaljo.
SNEŽNA ODEJA - Polovica ali več kot polovica tal v vidnem polju postaje
na približno enaki nadmorski višini je pokrita s snegom.
PLOHA - Padavine v obliki plohe
vpišemo tako, da dodamo pod ustrezen znak za to padavinoznak za ploho npr.: 
deževna ploha. Plohe
prepoznamo po nenadnem začetku in koncu, po hitri spremembi jakosti in po hitri
zamenjavi gostih, temnih oblakov s svetlejšimi, včasih pa tudi s kratkotrajno
razjasnitvijo ("marčevsko" ali "aprilsko" vreme). V obliki ploh so lahko
naslednje padavine:
.
Ozračje
je motno in zmanjšana vidnost zaradi navzočnosti drobnih suhih delcev prahuali
saj, katerih ne moremo videti s prostim očesom. suha motnost povzroči, da
izgleda pokrajina kakor pokrita s pajčolanom. Temno ozadje je modrikasto, svetlo
ozadje pa rumenkasto ali oranžno.
LEDENA
SKORJA NA TLEH - S poledico na tleh ne štejemo ledu, ki pokriva tla, nastal
pa je po enem izmed naslednjih procesov. Voda iz rosnih ali deževnih kapljic, ki
pozneje zaledeni na tleh; voda, ki je nastala z delnim ali popolnim taljenjem
snega na tleh, ki se znova zaledeni; sneg na tleh, ki je zaradi teptanja postal
kompakten in trd (cestni promet). V teh primerih pojav ledu na tleh označimo s
tem znakom in ne z znakom za poledico. Vir: Zvezni hidrometeorološki zavod,
Navodila za delo navadnih meteoroloških postaj, Beograd 1982. Se več ne vpisuje
(upoštevano v stanju tal).
PEŠČENA MEGLA - To so prah ali drobni delci, ki jih je dvignilo prašno
ali peščeno neurje in še vedno lebdijo v zraku.
DIM - V atmosferi lebdijo drobni delci, produkti gorenja.
PRAŠNI ALI PEŠČENI VRTINCI - Delci prahu ali peska,ki jih je s tal
dvignil do majhne ali zmerne višine dovolj močan turbolenten veter na
opazovalnem prostoru ali v njegovi bljižini. Ločimo:
- nizke prašne ali peščene vrtince, kjer
vodoravna vidnost v višini opazevalčevih oči ni bistveno zmanjšana.
- visoke prašne ali
peščene vrtince kjer je vodoravna vidnost v višini opazevalčevih oči bistveno
zmanjšana.
PRAŠNO ALI PEŠČENO NEURJE - Prašni ali peščeni vrtinci, ki jih je močan
turbolenten veter dvignil s tal do velike višine. Sprednji del prašnega ali
peščenega neurja lahko izgleda kot ogromna stena.
PEŠČENI ALI PRAŠNI VRTINEC - Zračni vrtinec s približno navpično osjo, v
katerem je veter dvignil prah, pesek ali druge predmete s tal. Sem ne sodijo
majhni vrtinci, ki nastajajo na ulicah in poljih zaradi močne pregretosti zraka.
MOČAN VETER - Veter v prizemni plasti, jakosti 6 in 7 po Beaufortovi
skali.
VIHARNI VETER - Veter v prizemni plasti, jakosti 8 ali več po Beaufortovi
skali.
HALO
OKOLI SONCA ALI LUNE - Svetel obroč okoli Sonca ali Lune, katerega polmer
znaša 22 st. Nastane zaradi loma svetlobnih žarkov na ledenih kristalčkih
cirusnih oblakov. Obroč je navadno belkaste barve, včasih pa tudi mavričast.
Okoli tega obroča se lahko pojavi še eden s polmerom 46 st.,je pa precej manj
svetel od prvega. Poleg tega se lahko halo izraža tudi na druge načine:svetli
loki (v dotiku s svetlim obročem), lažna sonca, svetli stebri.
VENEC
OKOLI SONCA ALI LUNE - Svetlo rožno polje(avreola) okoli Sonca ali Lune, ki
nastane zaradi zaradi uklona svetlobnih žarkov na tekočih ali trdih delcih
oblakov. Velikost venca je večinoma nekaj premerov Sonca. Notranjost venca je
navadno belkasta, lahko pa je mavričast. Venec okoli Lune je večkrat viden kot
venec okoli Sonca, ker močnejša sončna svetloba otežuje opazovanje.
SVETLOBNI STEBRI - To je redek pojav v obliki svetlih stebrov nad in pod
Soncem. Navadno se vidi svetlobni steber nad soncem pri položaju Sonca nizko nad
obzorjem. Lahko je rdeče obarvan ali bleščeče bel.
MAVRICA - Večbarven svetlobni lok, ki ga vidimo v smeri proti deževnim
oblakom, v nasprotni smeri od Sonca. Barve so v mavrici razporejene od
vijoličaste (na notranji strani) do rdeče (na zunanji strani). Pogosto se poleg
glavne mavrice pojavi tudi stranska, ki ima barve razporejene v obratnem vrstnem
redu. Mavrica nastane zaradi loma in odboja svetlobe pri prehodu skozi dežne
kapljice.
ZRAČNO ZRCALJENJE (OPTIČNA PREVARA) - To je optični pojav, ki ga tvori
enkratna ali večkratna pokončna ali obrnjena, vertikalno podaljšana ali lomljena
slika predmeta. Zračno zrcaljenje je posledica loma svetlobnih žarkov, ki gredo
skozi različno goste plasti zraka.
NEVIHTA - Pod imenom nevihta razumemo pojav električne praznitve v
atmosferi, pri katerem vidimo blisk in slišimo grom. Nevihto pogosto spremljajo
padavine, ki pa jih moramo posebej zabeležiti.
BLISKANJE - Pri električni praznitvi vidimo bliske, ne slišimo pa
grmenja.
GRMENJE - Pri električni praznitvi slišimo grmenje, ne vidimo pa bliskov.
ELIJEV OGENJ - S koničastih kocev predmetov, in na morju , poteka včasih
razelektrevanje tiho ali pa s prasketanjem, ki ga vidimo kot šopek z rdeče belim
držalom (pozitivna elektrika) ali v oblikikratkih rdečih storžev s svetlo pego
namesto držaja (negativna elektrika).
POLARNI SIJ - Pojavlja se na severni strani obzorja, ima razne oblike,
navadno kot svetel lok, pod katerim izgleda nebo temnejše kot v okolici. Iz loka
pogosto izhajajo kot žarek svetli trakovi, ki so usmerjeni proti zenitu. Pri nas
je polarni sij redek pojav.
Nazaj na tabelo atmosferskih pojavov za klimatološke postaje.
Nazaj na tabelo atmosferskih pojavov za padavinske postaje.
Nazaj na prvo stran.