Dijak Matej Galič (pomagal je Klemen Blokar) je 12.11.2007 posnel čudovit komet Holmes P17 - dig. fotoaparat Canonom 400d pritrjen na teleskopu MEADE LX 200 (na piggybacku) je sledil 2 minuti, gorišče 320 mm, 6 M_svetlobnih elementov (observatorij Gimnazije Šentvid). Komet izgleda kot velikanska meduza v vesolju - sedaj je navidezno že večji od Lune (zorni kot Lune je 30' = 0.5 kotne stopinje). Določite velikost kometa iz zvezdne karte!
Tudi dijak Martin Lesar (pomagal je Klemen Blokar) je 12.11.2007 posnel komet Holmes P17 - dig. fotoaparat Pentax k100d, občutljivost ISO800, pritrjen na teleskopu MEADE LX 200 (na piggybacku) je sledil 6x2 minuti, gorišče 320 mm, 10 M_svetlobnih elementov (observatorij Gimnazije Šentvid) - posneto okrog 21:30. Res lep posnetek z izrazito zelenim oddtenkom - fluorescirajoča zelenkasta koma.
Slika je zložena iz 6 slik po 120 s - orodje Photoshop.
Gregor Vertačnik je iz Vodic naredil dve izjemni sliki kometa Holmes P17 - 30. okt. in 12. nov. - sliki je zložil (čas osvetlitve pri zadnji sliki je pol krajši). Kometu se je precej zmanjšal površinski sij, kar je predvsem posledica "napihovanja" - manjšanja gotote in oddaljevanja. Slikano brez vodenja.
Animacija premika kometa Holmes z miško (pojdi z miško na sliko in izven nje) - premik od 30. okt. na 12. nov. 2007.
Več posnetkov kometa Holmes P17 obdelal in združil Jure Varlec.
Galerija slik kometa Holmes - AKG&ADV - 2.11.2007
Slike so na observatoriju Šentvid - Ljubljana posneli: Klemen Blokar, Andrej Lajovic, Dejan Kolarič.
oprema: digfoto - Canon EOS 350 D, teleskop MEADE LX 2000
ODLIČNO!!!
Z HDR (High Dynamic Range Photography ) orodjem je slike obdelal Jure Varlec - veliko več detajlov.
Premer kome kometa trenutno znaša okrog 10 premerov Zemlje.
Relativna primerjava zornega polja med kometom in Luno (komet je navidezno velik 1/3 Lune) - slika je sestavljena.
Kje je rep kometa? Najverjetneje za komo, kaže vstran od nas.
Sledi pojasnilo (vir - http://www.fiz.uni-lj.si/astro/comets/apod/astropix.html):
Kaj se je zgodilo s kometom Holmes? Normalno neupadljiv komet 17P/Holmes, odkrit pred več kot 100 leti je konec oktobra 2007 v nekaj urah nenadamo postal milijonkarat svetlejši. V astronomski terminologiji je kometu narastel sij od magnitude 17, ki jo vidimo le v zelo dobrem teleskopu na magnitudo 3, ki jo vidimo s prostim očesom. Komet Holmes je bil najbližje Soncu maja 2007 in sicer zunaj orbite Marsa in zdaj potuje nazaj v bližino Jupitrove orbite, kjer se zgodil izbruh. Nenadno povečanje sija kometa je najverjetneje posledica odboja sončeve svetlobe od iztekajočih plinov, najverjetneje povezanega s topljenjem ledu v jamah napolnjenih s plini ali celo delnim prelomom kometovega jedra. Na gornji sliki posneti prejšnji četrtek skozi majhen teleskop je komet Holmes viden kot razpršena rumena packa, po kotni velikosti precej večja od v Zemljini atmosferi razmazane oddaljene zvezde. Čeprav bo v naslednjih dveh letih orbita kometa Holmes obdržala komet na nebu severne Zemljine poloble pa ni znano ali ga bo najbolje videti skozi teleskop ali morda s sončnimi očali.
Animacija posneta v Quebecu - Kanada, prikazuje nenadno povečanja (eksplozijo) kometa Holmes. Zraven je za primerjavo slika Jupitra na oddaljenosti kometa.
Poženi primerjalno animacijo ekspanzije - pojdi z miško na sliko (opaziš spremembo), klikni na sliko (opaziš spremembo), pojdi z miško izven slike (pojavi se prvotna slika).
Vir: http://antwrp.gsfc.nasa.gov/apod/ap071030.html
Zvezdna karta poti kometa Holmes, ozvezdje Perzeja. Povzeto po: http://www.aaadelhi.org/?q=node/27
Slike obdelane s HDR (High Dynamic Range Photography ) orodjem - Jure Varlec - veliko več detajlov ... res impresivno!!!!!!!!!!!!!!!
Z HDR (High Dynamic Range Photography ) orodjem je slike kometa Holmes obdelal Jure Varlec - veliko več detajlov.
M 45 - Plejade - Gostosevci - Subaru.
V astronomskem observatoriju Gimnazije Šentvid Ljubljana - HDR slika - Jure Varlec.
Na HDR sliki se vid vse podrobnosti, kvaliteto pleskarja, zidarja, vse temne kotičke prostora, ...,
HDR je takorekoc tehnika znnamenitega slikarja Vincent van Gogha.
januar 2007
Se zanimiva zgodba glede zgornjega posnetka (komet s košatim zavitim repom).
Ko sem kliknil na Gregorjev link (http://msowww.anu.edu.au/~rmn/C2006P1new.htm),
mi je Matjaz od navdusenja rekel, da pohvalim tega izjemnega Roberta H. McNaughta.
To sem storil, zraven pa sem se dodal link na naso "ubogo" animacijo - Robert mi je takoj poslal spodnji zanimiv odgovor.
------ODGOVOR - Robert McNaught---------
From: Robert McNaught
To: Zorko Vicar
Subject: Re: Congratulation from Slovenia - Ljubljana for amazing comet images
Date: Sun, 21 Jan 2007 12:02:43 +1100 (EST)
Thanks Zorko and Matjaz,
I liked your animation. My first thought was, why is it going down to the
right? I've lived in the southern hemisphere too long!
Best wishes, Rob
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Robert H. McNaught
Uppsala Telescope/Siding Spring Survey
Australian National University
Siding Spring Observatory
Coonabarabran, NSW 2357
Australia
P: +61 2 ....
F: +61 2 ....
SSS Webpage: http://msowww.anu.edu.au/~rmn/
Rob McNaught with the Uppsala Schmidt telescope and 4Kx4K CCD. Slika iz: http://msowww.anu.edu.au/~rmn/C2006P1new.htm.
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Tekst iz:http://cometography.com/lcomets/2006p1.html
R. H. McNaught (Siding Spring Observatory, Australia) discovered this comet (McNaught C/2006 P1) on CCD images obtained with the 0.5-m Uppsala Schmidt telescope on 2006 August 7.51. The images had been obtained as part of the Siding Spring Survey. He described the comet as magnitude 17.3, with a faint coma 20 arc seconds across in moonlight.
Člani ADV, ki smo se 12.1.2007 udeležili opazovanja kometa McNaught: Gregor Vertačnik - izjemen gostitelj iz Vodic, Dejan Kolarič, Matija Kastelic, Zorko Vičar, Jure varlec, Peter Mihor. Foto - sliki zgoraj: Zorko Vičar
Naravne kolise našega opazovališča - prelep pogled na Julijce z ovčakom Triglavom je obetal izjemen dogodek. Komet McNaught (C/2006 P1) je v večerni zarji ob 16:24 prvi, s teleskopom, zaznal nepogrešljivi Gregor Vertačnik (navdušenje je bilo nepopisno). Slike sledijo.
Foto: Zorko Vičar
Posnel Dejan Kolarič (aparat: Canon EOS 350 D) , 5 posnetkov zložil in obdelal Jure varlec, 12.1.2007, komet McNaught iz Vodic. Ocena skupne magnitude kometa je (-) 4.
Posnel Dejan Kolarič (aparat: Canon EOS 350 D), animacijo zložil in obdelal Jure varlec, 12.1.2007, komet McNaught nad Osolnikom, Vodice. Nepozabni trenutki - ob zahodu jedra za Osolnikom, nam je komet še nekaj časa "mahal" z repom. Mimoidoči sprehajalec s kužkom je izjavil, da kaj takega nikoli več ne bo videl, doživel.
Posnel Dejan Kolarič (aparat: Canon EOS 350 D) , zložil in obdelal Jure varlec, 12.1.2007, komet McNaught nad Osolnikom, Vodice.
Posnel Gregor Vertačnik (aparat: Olympus D-SLR E-500 KIT), 12.1.2007, komet McNaught nad Osolnikom, Vodice.
Gregor poroča: Komet sem s teleskopom našel že takoj, ko sem še s petimi astronomi (ADV) prišel na opazovališče 1 km iz Vodic. Ura je bila takrat 16:24, Sonce je ravno zašlo za hrib. Komet smo nato opazovali do 17:14, ko je zašel. Z daljnogledom smo videli okoli 2, s prostim očesom pa okoli pol stopinje repa. Najbolj pa me je presenetilo, da se je z daljnogledom komet videl dosti bolje kot z mojim teleskopom. Zares nenavadno pa čeprav je izstopna zenica približno enaka. Moramo še omeniti izjemno zarjo z nadihom škrlatne barve ter izrazite senčne žarke za hribi radialno stran od Sonca. Komet se poslavlja, škoda le, da je tako blizu Sonca (če bi bil vsaj 15° stran, bi bil gotovo lepši kot Hale-Bopp ali Hyakutake).
Zarjo posnel Gregor Vertačnik (aparat: Olympus D-SLR E-500 KIT), 12.1.2007.
Krvavec, Kočna, grintovc, Veliki voz, letalo ... posnel Gregor Vertačnik (aparat: Olympus D-SLR E-500 KIT), 12.1.2007.
Komet McNaught nad Osolnikom, PREČUDOVIT PRIZOR, Vodice, 12.1.2007, Zorko Vičar (aparat: Olympus SP-500UZ).
Komet McNaught nad Osolnikom, Vodice, 12.1.2007 (okrog 17:00), Zorko Vičar (aparat: Olympus SP-500UZ).
Komet nad Osolnikom.
 |
 |
 |
Zarja iz Vodic, 12.1.2007, Zorko Vičar (aparat: Olympus SP-500UZ).
Astronomski opazovalci - avtor animacije, Zorko Vičar.
Komet McNaught v paletah črnobelega negativa.
Pojasnilo iz http://www.fiz.uni-lj.si/astro/comets/apod/ap070115.html: Med vikendom (12.1.-14.1. 2007) je sij kometa McNaught prekosil sij Venere. Očarani ljubitelji neba na Zemljini severni polobli so bili nagrajeni s takoj vidno kometovo glavo in šibkim raztegnjenim repom blizu sončnega vzhoda in zahoda. Ocene sija kažejo, da je bil komet McNaught v maksimumu svetlejši od -5 magnitude, kar ga uvršča med najsvetlejše komete in takoj za komet Ikeya-Seki leta 1965, ki je dosegel magnitudo -7 (minus sedem). Veliki komet leta 2007 je postal najsvetlejši potem, ko je šel mimo Sonca krepko znotraj orbite Merkurja. Po periheliju je komet McNaught začel ugašati, ker se je pomaknil proti jugu in proč od Sonca. Ta nenavadno svetel komet je ostal viden s prostim očesom opazovalcem na južni polobli do konca januarja 2007. Slika iz ( http://www.fiz.uni-lj.si/astro/comets/apod/ap070115.html) je stisnjena v navpični smeri in je bila posneta v petek 12.1.2007 po sončnem zahodu iz hribov nad Katalonijo v Španiji.
Animacija okolice Sonca sestavljena iz SOHO posnetkov, vir: http://sohowww.nascom.nasa.gov/data/LATEST/current_c3small.gif
Glej tudi http://www.shadowandsubstance.com/
Iz: http://www.fiz.uni-lj.si/astro/comets/apod/ap070109.html
McNaught je najsvetlejši komet zadnjih desetletij.
Avtorske pravice & Copyright: Jens Hackmann
Pojasnilo: Najsvetlejši komet desetletij je zdaj nepričakovano viden. Po najbolj optimističnih napovedih bo komet McNaught (C/2006 P1) v kratkem postal eden najsvetlejših kometov preteklega stoletja. V naslednjih nekaj dneh bomo lahko opazovali njegov kratek rep in svetlo komo s prostim očesom v bližini Sonca in blizu obzorja na večernem in jutranjem nebu. Ta dramatični posnetek kometa, ki sije skozi oblake oblačnega neba je bil posnet 7. januarja iz kraja Bad Mergentheim v Nemčiji. Komet je avgusta 2006 odkril R. H. McNaught (Siding Spring Survey). Sonda SOHO, ki opazuje Sonce, bo omogočila spletno opazovanje potovanja kometa proti prehodu skozi perihelij, znotraj orbite Merkurja.
Velja za 10.1.2007. Glej tudi http://www.shadowandsubstance.com/
Vir: http://www.aerith.net/comet/catalog/2006P1/2006P1.html
Cerkev Sv. Jožefa, Preserje - krimsko hribovje.
Vir: http://www.foto-slovenija.com/galerija/displayimage.php?album=search&cat=0&pos=13
Na hitro je padla odločitev, da se 14.12.2006 ob 22:00 odpravimo iz ljubljanske megle na prečudovit Krim (1108 m). Bila je možnost polarnega sija, Gemnidi so bili tudi dober razlog za odhod, pa še kaj. Nebo je bilo prečudovito, jasno, brez Lune, veter je majčkeno nagajal, snega je bilo za vzorec (prvič smo se ga dotaknili v tej zimi). Zvezde, kopice, meglice, galaksije so žarele tako močno, da so bili nad pogoji navdušeni (celo) razvajeni stari mački, kljub Ljubljani na severu. Inverziaja in rahel veter naredita svoje. V takih pogojih človek verjame opisom iz astronomskih knjig, kjer so navedeni objekti, ki se vidijo s prostim očesom (M31, M44, M35, ...) - v dolinah so taki pogoji namreč že dolga leta samo še sanje, tudi ne kaže, da bo kmalu bolje - kje je že stari "dobri mračni" srednji vek.
Utrinkov je bilo neverjetno veliko (tudi 10 na minuto), Peter je bil pred nami na Krimu in je bil priča zelo svetlemu bolidu, ki so ga opazile tudi ostale astronomske skupine po Sloveniji. Prvič smo zares uporabili tudi zelen laser za kazanje nebesnih objektov ( 5 mW ), odlično. Zelo lepo je bilo videti, s strani naselij, osvetljene površine megle v Ljubljanski kotlini. A ta svetloba ima, kot vemo, tudi zelo negativne učinke na preosvetljenost neba in hkrati pomeni energetsko potrato. Polarnega sija nismo zaznali, smo pa bili priča enkratnemu popačenju Lune, ki je vzhajala ob 2:20 in je zaradi refrakcije v inverziji dobila ornk pruh, slika spodaj.
Slika vzhajajoče Lune s "pruhom", obdelana je bila po spominu, naši fotoaparati so bili namreč, zaradi mraza, že v glavnem pospravljeni.
Opazovanj smo se udeležili: Peter M., Jure V., Klemen B., Matija K., Zorko V., Andrej L., Gregor V., Dejan K.. Obiščite Krim ali Rakitno - priporočamo - cesta do rakitne (800 m nad morjem) je asvaltirana.