Izračun datuma Velike noči
(Easter Dating)

 Kalkulator izračuna velike noči je po uvodnem tekstu.

U V O D
Izračun korektno poda datume Velike noči od leta 0 naprej. Program upošteva tudi datum, ko se je pričel Gregorijanski koledar. V februarju leta 1582 se je katoliška cerkev odločila, da bo uvedla nov koledar v oktobru 1582. Pri novem koledarju so izpustili 10 dni. In sicer: Dnevu 4. 10. 1582 (četrtek) je sledil datum 15.10. 1582 (petek). Nov Gregorijanski koledar se od prejšnjega Julijanskega razlikuje v tem, da so samo tiste letnice stoletij, ki so deljive s 400, prestopna leta, ostale pa ne. Torej leto 1600 je bilo prestopno leto, 1700, 1800 in 1900 pa ne. (Letnice 1700, 1800, 1900 niso brez ostanka deljiva s 400.) Leto 2000 je spet prestopno leto, leto 2100 pa ne bo. Nov Gregorijanski koledar je bil takoj sprejet v Italiji, Poljski, Portugalski in Španiji. Nekatere druge države so sprejele koledar v naslednjih 300 letih. Npr. Francija je naredila spremembo proti koncu leta 1582, Velika Britanija in njene kolonije, vključno s sedanjo ZDA, so izvedle prehod iz Julijanskega na Gregorijanski koledar šele leta 1752. Razlika med Julijanskim in Gregorijanskim koledarjem se vsakih 100 let pri letnicah, ki niso deljiva s 400 poveča za 1 dan. V letu 2000, ki je prestopno leto pri obeh koledarjih, se razlika ni povečala. Sedaj je razlika 13 dni, konec februarja leta 2100 pa se bo povečala na 14 dni.

Velika noč je (skoraj) vedno prvo nedeljo po prvi polni spomladanski luni (Torej prvo nedeljo po polni Luni po 21. marcu ... [a danes vemo, da lahko pomlad nastopi tudi že 19., 20. marca, tudi 22. marca ... - odvisno od časovne cone], tak je bil dogovor na nicejskem koncilu leta 325 po. Kr. - sklical rimski cesar Konstantin I. v mestecu Niceja). Zakaj beseda skoraj in kje so neskladja z današnjo astronomsko določitvijo polne Lune in pomladi - si preberite v nadaljevanju te strani. Cerkev namreč pozna danes že presežno pravilo, da se cerkvena pomlad začne 21. marca. Tudi cerkvene polne Lune (tabele polnih Lun) se po datumu razlikujejo od današnjih astronomskih. O tem več v nadaljevanju! Pustni torek pa je en dan pred pepelnično sredo (47 dni pred Veliko nočjo).

Še nekaj pojasnil
---------------------
Pravoslavne cerkve uporabljajo za izračun polne Lune formulo, ki temelji na Metonovem ciklusu, tako izračunana polna Luna odstopa od astronomske polne Lune za več dni. Posledično je velika noč v pravoslavju pogosto več kot teden dni pozneje kot v Rimskokatoliški Cerkvi, zelo pogosto pa tudi sovpadata na isti dan. To je torej razlog za razhajanje med Julijanskim in Gregorijanskim koledarjem glede datuma velike noči.
V Rimskokatoliški cerkvi je v uporabi formula, pri kateri pride do odstopanja vsaj za nekaj ur od realne (astronomske) polne Lune. Večje odstopanje se je recimo zgodilo leta 1962, ko se je pomlad začela 21.3. okrog 3:32 h, polna Luna pa je bila dosežena ob 8:56 h. 1962 bi tako morala biti velika noč (astronomsko) 25. marca, a je bila velika noč komaj 22.4.1962, teh primerov je več kot 2 %
- formula za izračun ima (kot smo že povedali) napako vsaj nekaj ur (glede na astronomske meritve) in posledično imamo tako težave s pomladanskim enakonočjem, v kolikor je na isti dan tudi polna Luna (ali z nekajurnim zamikom naslednji dan).
22. 3. 1818 pa je bila astronomska polna Luna na nedeljo in hkrati velika noč (t. i. cerkvena "polna Luna" pa je bila na soboto). Problem je tudi, ker je dolgo veljalo napačno prepričanje, da se pomlad zmeraj začne 21. marca (to zmoto so v šolah učile še naše generacije, že prestopno leto poruši tako logiko ...) - a temu ni tako, pomlad lahko torej nastopi tudi dan ali dva prej. Pomlad se začne ob uri in datumu, ko Sonce med svojim navideznim letnim gibanjem vstopi v pomladišče - to je v točko na nebesni sferi, kjer se sekata ravnina ekliptike in ekvatorja (dvižni vozel). Enako velja za jesen (padni vozel).
Ker Zemlja precesira in potuje po elipsi, enako Luna ..., rotacije Zemlje se zaradi Lune (plimovanja) upočasnjuje ..., dolžina leta - obhod Zemlje okrog Sonca glede na letne čase (pomlad) pa tudi ni cela številka (traja približno 365,242 189 670 dni), zahtevajo astronomske meritve in izračuni (recimo nastopa pomladi in polne Lune) veliko natančnost in tudi stalne korekcije.
Nobena cerkev pa noče spremeniti izračuna in zato imamo občasno nedoslednosti glede na korektne astronomske izračune.
A to bistveno ne vpliva na ritem praznovanj, ker uporabljamo Sončev koledar.

Še nekaj besed v opravičilo našim prednikom.
Če bi astronomija pred 1700 in več leti že poznala Keplerjeve zakone in bi imeli bolj natančne meritve, bi danes ne imeli zadreg glede cerkvene definicije prve pomladanske Lune in cerkvenega nastopa datuma in ure pomladi.
Takrat so poznali (približne) tabele pojavljanja letnih časov in polnih Lun - tako je skitski (danes del vzhodne Romunije in Bolgarije) menih Dionysius Exiguus (470 - 544) izračunal čas Kristusovega rojstva in uporabil približne datume velike noči (algoritem izračuna datuma velike noči sega v leto 325 po. Kr. ).
Iz takratnih Luninih tablic so naredili algoritem (več algoritmov), ki se kar dobro ujemajo s splošno sprejeto resnico (seveda majčkeno napačno), da velika noč vedno nastopi prvo nedeljo po prvi polni spomladanski luni. Temu je večinoma tako - a recimo leta 2019 in 1962 temu ni bilo tako, po dopolnjeni "Dionysiusevi formuli" je cerkvena namišljena prva pomladna polna Luna leta 2019 komaj aprila in od tukaj napaka (takrat še niso poznali velike napake Julijanskega koledarja - se je niso zavedali, niso poznali ostalih zakonitosti nebesne mehanike, itn).
Algoritmi, ki sledijo Exiguusu (in njegovim predhodnikom!) pa se seveda uporabljajo še naprej, da se ne dela še večje zmede s koledarjem, prazniki - datumi v preteklosti in bodočnosti. In sam mislim, da je prav tako - zaradi reformacije koledarjev so padali celotni imperiji ... V resnici bi morali dopolniti našo javno definicijo praznika - in sicer, da velika noč večinoma nastopi prvo nedeljo po prvi polni spomladanski Luni, a se dejansko izračuna po "Dionysiusovi" formuli - ki so jo mnogi dopolnjevali ..., tudi Gauss (neuspešno). Danes obstaja več algoritmov, recimo - "Meeus/Jones/Butcher" algoritem.
Na nek način moramo celo pohvaliti naše prednike izpred 1500 in več let (tudi Kaldejce, Egipčane - stare), saj so njihovi izračuni (s časom seveda nekoliko dopolnjeni) še zmeraj znotraj natančnosti nekaj ur med pojavom polne Lune in začetkom pomladi.

A kot smo že poudarili - to bistveno ne vpliva na ritem praznovanj, ker uporabljamo Sončev koledar in še po vrhu gregorijanskega. Gregorijanski koledar ima veliko prednost pred Julijanskim, saj se napaka enega dneva (glede na višino Sonca) pri Gregorijanskem koledarju pojavi komaj po približno 3200 letih (takrat bodo en dan odvzeli, recimo da bodo vpeljali spet neko deljivost - tokrat s 3000 ali kaj podobnega). Pri Julijanskem koledarju pa je že sedaj napaka skoraj dva tedna - kar je recimo za kmetijstvo že preveč (o letnih časih in pridelku namreč odloča višina Sonca). To je tudi razlog, da praktično cel svet danes uporablja Gregorijanski koledar, ki je najbolje sinhroniziran z višino Sonca na nebu. Razen v religiozne namene, se še redko kje uporabljajo stari nenatančni koledarji (tudi Lunini). Uporaba koledarjev, ki ne upoštevajo periodičnega spreminjanja višine Sonca na nebu pa zna biti zelo neugodna ..., recimo velik premik praznovanj, težave s setvijo, nasploh težave z načrtovanjem ritma, življenja neke družbe.

Povezava z judovstvom
Pásha (ali pesah tudi paschal) je judovski praznik, ki ga praznujejo konec marca ali v začetku aprila. V slovenščini ta praznik imenujemo tudi judovska velika noč.
Pasha je čas, ko se Judje spominjajo izhoda iz Egipta, kjer so trpeli v suženjstvu. Dogodek podrobno opisuje Druga Mojzesova knjiga, ki se ravno zaradi tega imenuje tudi Exodus - Izhod (glej 2Mz 12,1-50).
Praznik pashe se začne na predvečer 15. dne meseca nisana po judovskem koledarju in traja osem dni. Praznovanje se začne s posebno večerjo, imenovano seder. Ta večerja je spomin na noč, ko je Bog udaril Egipčane z deseto nadlogo, judovskim družinam pa je prizanesel.
Pasha je pomembna tudi za kristjane, saj je bil Jezus Kristus usmrčen ravno na predvečer pashe, na dan po pashi pa je po njihovem prepričanju vstal od mrtvih. V spomin na ta dogodek kristjani praznujejo veliko noč.
Kristjane se je v Rimu preganjalo. Cesar Dioklecijan je recimo v letih 303 in 304 izdal več protikrščanskih odlokov. Odredil je prepoved bogoslužja, zaplembo knjig, rušenje cerkvenih stavb, aretacijo cerkvenih voditeljev, kar se je nanašalo na vse, ki so imeli v bogoslužju kakšno večjo vlogo. Zahteval je tudi, naj vsi državljani imperija darujejo poganskim bogovom, sicer jih čaka smrt ali prisilno delo v rudnikih. Preganjanje in ubijanje krščanskih vernikov se je v Rimu končalo aprila leta 311, ko je cesar Galerij vzhodnorimski prestolnici Nikomediji izdal tolerančni edikt. Z njim je krščanstvo postalo dovoljena vera. Dve leti pozneje pa je Konstantin I. Veliki s podobnim milanskim ediktom razglasil versko strpnost in priznal krščanstvo. Pisalo se je leto 391, ko je po nekaterih virih 8. nov. cesar TEODOZIJ razglasil krščanstvo za uradno vero rimskega imperija.
Dogovor o datumu praznovanja velike noči so izbrali glede na pasho (približno ujemanje) na nicejskem koncilu leta 325 po. Kr. - sklical ga je rimski cesar Konstantin I. v mestecu Niceja. Izračuni so bili takrat zelo nenatančni, več rezultatov ... - bilo je veliko zmede, prepirov.

Koledar takrat še ni bil vezan na leto Jezusovega rojstva, ampak na julijanski koledar. V Rimu je koledar na začetku temeljil na grškem luninem letu, občasno pa so ga uskladili s sončevim letom. Začetek štetja pa so vezali na pripoved o nastanku mesta Rim v leto 753 pr. Kr. Osnovni Lunin koledar ima dvanajst mesecev (mesec traja 29,53059 dni) in to je tudi Lunino leto, ki običajno traja 354 dni (12*29,53059 dni = 354.36708 dni). Mesec po dogovoru traja 29 ali 30 dni. Ker je Lunino leto krajše približno za 11 dni od Sončevega, se recimo prazniki izmenjujejo glede na Sončev koledar - zamikajo pa se sevda tudi letni časi, kar je zelo neugodno za planiranje življenja neke skupnosti. Prvi pomemben korak k časovno stabilnemu koledarju pa je omogočil starogrški astronom in matematik Sosigen, ki je leta 46 pr. Kr. na Cezarjevo pobudo sodeloval pri prenovi grškega koledarja in uvedbi t. i. julijanskega. Veljati je začel leta 45 pr. Kr. Zahodno Rimsko cesarstvo je zaradi dekadence, notranje nehomogenosti, razprtij, vpadov tujih ljudstev in tudi podnebnih sprememb leta 476 propadlo. Tako je v Evropi nekaj časa vladal popoln kaos, lakota, bolezni, brezvladje, ropanja, pomori (naši predniki so se zato zatekli na utrjene vzpetine – »ajdne«). Takrat se še tudi niso zavedali velike napake julijanskega koledarja glede na višino Sonca – približno tri dni zamika na 400 let.
Okrog leta 500 je že omenjeni menih Dionysius poskušal narediti red vsaj pri štetju let. Postavil je začetek štetja v leto Kristusovega rojstva in hkrati predpisal (privzel) pravila za računanje datumov velike noči, ki so veljale do uvedbe gregorijanskega koledarja leta 1582 in v pravoslavnih cerkvah veljajo še danes. Kot osnovo je uporabil 19 letni Lunin cikel Grka Metona, povzet po precej starejšem babilonskem koledarju. Babilonci so tudi uvedli poljedelsko kulturo, dediči katere smo mi vsi. Od Babiloncev (Kaldejcev) smo prevzeli tudi 7 dnevno štetje dni v tednu (po: Soncu, Luni, Merkurju, Veneri, Marsu, Jupitru, Saturnu), razdelitev ur in minut na 60 delov, razdelitev kroga na 360 delov - stopinj (zaokrožena dolžina leta v dnevih), delno koledar, matematiko ... Trajanje Metonovega cikla je 235 mesecev po 29,53059 dni = 6939.68865 dni in je približno enako 19 julijanskim letom (19 let po 365,25 dni = 6939,75 dni). Torej z razliko ciklov manjšo kot 1,5 ure, izračun (365.25*19 - 235*29.53059 = 0,06135 dni). Z uvedbo tega cikla so lahko računanje po mesecih prilagodili izvrednotenju po letih (ker cikel vsebuje celo število Luninih mesecev). Ščip in mlaj se pojavita vsakih 19 let ob enakem datumu (a to le približno velja za julijanski koledar, kot smo namreč že izračunali, je neujemanje za več kot uro v razkoraku [približno 1.4724 ure], kar znese napako enega dneva približno v 310 let = 19 let * (24 h/1.4724 h) ). Torej je računanje Luninih faz po Metonovi metodi že po dobrih tristo letih (v julijanskem koledarju) napačno ...

Polne cerkvene Lune so pridobljene iz tabele, ki temelji na srednjih gibanjih Sonca in Lune. Velikonočna polna Luna je tabelirna polna Luna, ki se pojavi na ali po 21. marcu in prva nedelja za njo je velika noč. Velika noč je tako lahko tudi 22. marca, zgodi se samo, ko velika sobota pade na 21. marec (ali lahko celo, ko je resnična astronomska polna Luna 22. marca na nedeljo, rec. leta 1818 - seveda je dal cerkveni izračun "paschal" polno Luno na 21. marca). Najkasneje pa velika noč nastopi 25. aprila - po cerkvenem algoritmu (ki se, kot bomo videli, v slabih 9 % let ne ujema z astronomskimi izračuni in meritvami - tedenski zamik, redko mesečni).

Kje je še dodatno protislovje!
Tudi mi smo se še v šoli napačno učili, da se pomlad zmeraj začne 21. marca - to ne drži (oz. drži le občasno)!!!
Ker se lahko astronomsko pomladno enakonočje dejansko zgodi 19., 20. ali 21. marca, astronomska polna Luna pa lahko pade tudi dan prej ali kasneje kot v povprečnem tabelaričnem datumu - in tako pride do neskladij. Včasih se tako zgodi, kot rec. 2019 in 1962, da se velikonočni datum, izračunan iz resničnih gibanj Sonca in Lune, razlikuje od datuma (celo za dve polni Luni), določenega iz cerkvenih pravil (v bistvu starih nekoliko napačnih astronomskih pravil - ki pa so pričakovane za čase, ko še ni bilo ustreznih merilnih instrumentov in natančnejših opazovanj, merjenj).
Takih let je približno slabih 9 %, slabih 80 v dobrih 900 letih. Let, ko je razhajanje celo za dve polni Luni, pa je približno 2,4 %.

Vstavi leto za katero te zanima datum Velike noči (pred letom 1583 velja Julijanski koledar, po letu 1582 pa Gregorijanski koledar): 

Vnesite leto  : 
  
Dan  :   [ Dan (Julijanski k.)  :  ]  Dan (Gregorijanski k.)  : 
Mesec:   [ Mesec (Julijanski k.):  ]  Mesec (Gregorijanski k.): 
  

Cerkvena polna Luna (mnogokrat se ne ujema z astronomsko): 
(Paschal full moon day :  | Paschal full moon Month )

Da v našem času določite praznovanje pravoslavne veliko noči v Gregorijanskem koledarju 
(po Gregorijanskem koledarju namreč živi danes cel svet),
prištejte julijanskemu datumu 13 dni (od 1900 do 2099). 
Leta 2100 in po njem pa bo potrebno prišteti že 14 dni.
To je enaka vaja, kot izračun pravoslavnega božiča v Gregorijanskem koledarju:
25. dec. + 13 dni =  25. dec. + 6 dni + 7 dni = 7. jan.
Pretvorniki med koledarji so recimo na strani www.math.harvard.edu.
Zakaj različne kulture vztrajajo še pri svojih (kdaj s stališča letnih časov zelo napačnih koledarjih),
je isto vprašanje, kot je vprašanje - kaj je človek (odg. ni enoznačen, smo hkrati bitja razuma in
tudi čustev, globoke tradicije ... in oboje [troje] skupaj se kdaj izključuje ...)?
A praktično vse kulture danes dejansko živijo v koledarju, ki se je najbolj približal ujemanju  
z letnimi časi, pravemu letnemu navideznemu gibanju Sonca na nebu - to je Gregorijanski koledar.
Gregorijanski koledar nam zagotavlja varno načrtovanje življenja, od kmetijstva naprej, kulture
oblačenja, načrtovanje praznikov, načrtovanje zalog hrane, preventivnih ukrepov s področja zdravja,
šolskih dejavnosti, načrtovanje zalog energije (elektrika, kurjava) ... in to za nekaj 100 let
v bodočnost, celo za nekaj 1000 let.


PODOBNA STRAN, le da je dodan tudi CELOLETNI KOLEDAR
PODOBNA STRAN, le da je dodan tudi CELOLETNI KOLEDAR in Lunine faze (mlaj, ščip, mrki)
PODOBNA STRAN, le da je dodan tudi CELOLETNI KOLEDAR in Lunine faze(mlaj, prvi krajec, ščip, zadnji krajec, mrki)
PODOBNA STRAN, le da je dodan tudi CELOLETNI KOLEDAR in Lunine faze(mlaj, prvi krajec, ščip, zadnji krajec, mrki). Dodana je še matrični koledar (spodaj).
PODOBNA STRAN, le da je dodan tudi CELOLETNI KOLEDAR in Lunine faze(mlaj, prvi krajec, ščip, zadnji krajec, mrki). Dodana je še matrični koledar (spodaj) in desno v okvirju še prava html tabela.

Števec obiskov

Avtor: Zorko Vičar, 27. november 2002!
Uporaba kode je dovoljena, le avtorstvo naj ostane razvidno.

E-MAIL:
RFC-822: zorko.vicar@guest.arnes.si
Nazaj na domačo stran. 
Sledi tabela datumov - let, ko se star in novejši (astronomsko korektnejši) izračun velike noči, ne ujemata.
Takih let je približno slabih 9 %, slabih 80 v dobrih 900 letih.
Od tega je kar 2,4 % takih let, ko velika noč nastopi celo po drugi spomldanski 
polni astronomski Luni - več spodaj.

Od 1583 do 2000
	Velika noč		                      Velika noč
Leto	Gre. kol.  	Astronomska v.n. 	Leto	Gre. kol.  	Astronomska v.n.
1590	22 April	25 Marec		1825	  3 April	10 April
1598	22 Marec	29 Marec		1829	19 April	26 April
1609	19 April	26 April		1845	23 Marec	30 Marec
1622	27 Marec	  3 April		1876	16 April	  9 April
1629	15 April	  8 April		1900	15 April	22 April
1666	25 April	21 Marec		1903	12 April	19 April
1685	22 April	25 Marec		1923	  1 April	  8 April
1693	22 Marec	29 Marec		1924	20 April	23 Marec
1700	11 April	  4 April		1927	17 April	24 April
1724	16 April	  9 April		1943	25 April	28 Marec
1744	  5 April	29 Marec		1954	18 April	25 April
1778	19 April	12 April		1962	22 April	25 Marec
1798	  8 April	  1 April		1967	26 Marec	  2 April
1802	18 April	25 April		1974	14 April	  7 April
1818	22 Marec	29 Marec		1981	19 April	26 April



OD 2001 do 2500
	Velika noč		                      Velika noč
Leto	Gre. kol.  	Astronomska v.n. 	Leto	Gre. kol.  	Astronomska v.n.
2019	21 April	24 Marec		2296	19 April	22 Marec
2038	25 April	28 Marec		2299	16 April	23 April
2045	  9 April	  2 April		2316	16 April	  9 April
2049	18 April	25 April		2336	  5 April	29 Marec
2057	22 April	25 Marec		2339	26 Marec	  2 April
2069	14 April	  7 April		2353	22 Marec	26 April
2076	19 April	22 Marec		2372	26 Marec	23 April
2089	  3 April	27 Marec		2390	  8 April	  1 April
2095	24 April	27 Marec		2394	17 April	24 April
2096	15 April	  8 April		2410	25 April	28 Marec
2106	18 April	25 April		2417	  2 April	  9 April
2114	22 April	25 Marec		2421	18 April	25 April
2119	26 Marec	  2 April		2429	22 April	25 Marec
2133	19 April	22 Marec		2437	22 Marec	29 Marec
2147	16 April	23 April		2448	19 April	22 Marec
2150	12 April	19 April		2451	16 April	23 April
2170	  1 April	  8 April		2467	24 April	27 Marec
2171	21 April	24 Marec		2468	15 April	  8 April
2174	17 April	24 April		2471	  5 April	12 April
2190	25 April	28 Marec		2486	21 April	24 Marec
2201	19 April	26 April		2488	  4 April	28 Marec
2221	15 April	  8 April		2491	25 Marec	  1 April
2245	13 April	20 April		2492	13 April	20 April
2277	22 April	25 Marec		2495	10 April	17 April



Kolikokrat se je velika noč zgodila (ali se bo) celo po 2. spomladanski astronomski polni Luni,
pa kaže spodnja podtabela zgornje. 
leto  koledarska v.n.  astro. v.n.
1590    22    April    25    Marec
1666    25    April    21    Marec
1685    22    April    25    Marec
1924    20    April    23    Marec
1943    25    April    28    Marec
1962    22    April    25    Marec
2019    21    April    24    Marec
2038    25    April    28    Marec
2057    22    April    25    Marec
2076	19    April    22    Marec
2095    24    April    27    Marec
2114    22    April    25    Marec
2133	19    April    22    Marec
2171    21    April    24    Marec
2190    25    April    28    Marec
2277    22    April    25    Marec
2296	19    April    22    Marec
2410    25    April    28    Marec
2429    22    April    25    Marec
2448	19    April    22    Marec
2467    24    April    27    Marec
2486    21    April    24    Marec


Torej v okrog 2,4 % (v povprečju 900 let) pa velika noč ni samo napačno datirana glede na astronomske 
meritve in izračune, ampak je datirana celo po drugi pomladni (astronomski) polni Luni - skupaj pa 
je torej okrog 9 % neujemanj.
Da je zamik dveh polnih Lun se delno vidi že po datumih velike noči, večina nastopi po 20. aprilu, 
4 pa celo 19. aprila. Velika noč 19. aprila 1981 pa se je ujemala tako astronomsko kot cerkveno - no ja,
v bistvu je bila ta velika noč kar na prvo pomladno polno Luno.
Povprečen čas med polnima Lunama je 29.530588853 dni, in če nastopi astronomska polna 
Luna okrog 20. ali 21. marca, bo naslednja okrog 19. aprila.
Izračun velike noči je v bistvu ostanek Luninega koledarja, ki po celem svetu povzroča kar velike zagate (kjer ga še uporabljajo) - a bistvo praznika ni astronomska natančnost, ampak spomin na nek dogodek, ki se je zgodil spomladi ... Dogodek, ko je umrl na križu nek reven mladenič, ki je želel dobro sočloveku - to pa je še danes za večino družb prekršek, delo za sočloveka oblastem nikoli ni ravno po volji ..., so izjeme, a ...

Na veliko noč je vezana tudi pustna nedelja, ki se zgodi 7 tednov pred veliko nočjo. Torej simbolično pust predstavlja praznovanje nekega obdobja naše zgodovine, ko je bil koledar še v povojih ... rojstvo naše civilizacije. Kar pa je živa dediščina, ki nas povezuje s predniki in hkrati z razvojem znanosti (astronomije, matematike, poljedeljstva ...). S tega zornega kota je sam algoritem za izračun velike noči še toliko bolj aktualen - živ, pričevalski.

Tukaj sta še:
- binkošti na 50. dan po veliki noči,
- pepelníčna sreda (kratko pepelníca) se praznuje 46 dni pred veliko nočjo.
Skratka - sprememba algoritma bi pomenila zamik mnogih praznikov ... in stari koledarji glede praznikov ne bi več veljali ...


Danes so ljudje bolj pozorni na neskladja, kot se recimo občasno pojavijo pri datumu velike noči, ker se vse informacije lahko enostavno prebere kar na spletu. Če je kaj dobrega v tem (v glavnem) namišljenem problemu, je to, da se veliko več ljudi sprašuje o astronomskih razlogih za pomlad, za koledar, letne čase, da spoznavajo težave, ki so jih ljudje imeli pri razkrivanju pasti nebesne mehanike ... - kar pa je vse zelo pozitivno.