Oscilator, razstava Alenke Vidrgar
Od 4. maja do 13. junija si lahko v Peterokotnem stolpu na Ljubljanskem
gradu ogledate razstavo Alenke Vidrgar, Oscilator. Vstop je prost.
Lepo vabljeni!
Alenka Vidrgar se kot kiparka v svojem dolgoletnem ustvarjanju
giblje med kiparstvom »čutnega inkarnata« ter kiparstvom »notranje
rasti«, kjer se odraža pomembno notranje, izvirno delo, kiparstvo
v prvotnem pomenu besede, ki je raziskovalne narave, kot je razvoj
slovenskega kiparstva osemedesetih let opredelil A. Medved v svoji
študiji. Že od ustvarjalnih začetkov jo je pot zapeljala v osnovna
prevpraševanja o kipu-kiparstvu kot umetniškem mediju, ki je locirano
med gibnostjo in negibnostjo. Kiparstvo je avtorski in subjektivni
medij, ki prehaja med različnimi disciplinami in znanji, med racionalnim,
fizičnim in senzualnim. Kiparstvo si je v svoji razvojni fazi od
kontraposta naprej prizadevalo iz statičnega v gibajoče, torej
v nenehno prehajanje iz mirujočega, strogo materialnega v dematerialno
in gibajoče.
Najnovejša kiparska postavitev umetnice Alenke Vidrgar v Peterokotnem
stolpu ljubljanskega gradu nosi naslov Oscilator. Gre za zavestno
nadaljevanje kiparskega raziskovanja/razmišljanja, ki ga je odprla
že s predhodno razstavo »UNI-VERSUS« v Galeriji Ivana Groharja,
kjer so njena dela postala gibajoča se/breztežna telesa, ki se
dvigajo od tal v razsežnost prostora, njihova masa pa se dematerializirala
na osnovne težnostne elemente, ki jih drži osnovna konstrukcija.
Materiali, ki jih Alenka uporablja, so kot sama pravi »klasični
kiparski materiali« kot so jeklo, bron, medenina z dodatki tankih
kovinskih niti, ki služijo bolj vpenjanju v izhodiščno breztežnostno
konstrukcijo. Srečujemo se z okroglimi in elipsastimi kiparskimi
oblikami, s katerimi umetnica akcentira nihanje/gibanje kiparskih
teles. Pozornost gledalca je tokrat usmerjena v dve smeri na zgornji
del kiparske konstrukcije, ki visi nad tlemi in spodnji del, ki
s pomočjo gibanja ter igro svetlobe in senc na tleh, odslikava
vizualne forme gibajočega se zgornjega skulpturnega telesa. To
se odmika od klasičnega principa gledanja kiparskega dela, saj
umetnica z umeščanjem v prostor poudari prostorsko zaznavanje sistemov
in njihovih pojavov. Oscilator kiparke Alenke Vidrgar je analitično
premišljena viseča prostorska struktura, ki se spogleduje s konstrukcijskimi
težnjami. Kiparska telesa so vpeta v prostor, s katerim vzpostavljajo
dialog, komunikacijo in izmenjavo. Odnos se gradi premišljeno,
postavitev se prilagaja specifičnosti prostora in prostor ni zgolj
pasivni plašč okoli izoliranega objekta, ampak ga avtorica vključi
kot integralni del oblikovalnega in akcijskega prijema. Kip ni
fizično in simbolično ločen od od zunanjega sveta, v tem primeru
galerijskega prostora.
Jadranka Ljubičič
|