Oblikovanje keramike je ena najstarejših ustvarjalnih dejavnosti človeka. Naverjetneje so jo ljudje najprej uporabljali za vsakdanje življenje. Vendar se je že zelo zgodaj pojavila tudi težnja po okraševanju. Sprva najbrž kot krasitev uporabnih predmetov, kasneje pa kot želja po oblikovanju predmetov s simbolno funkcijo.
Na Slovenskem ima oblikovanje keramike dvojne korenine. Ob ljudskem lončarstvu, tj. izdelovanju predmetov iz žgane gline, glazirane s svinčevo glazuro, so različne delavnice, manufakture, tovarne in posamezni keramiki skozi vsa obdobja poznali tudi zahtevnejše keramične tehnike, ki so omogočale sofisticirane dekorativne motive. Slednja proizvodnja je ves čas potekala v sozvočju z drugimi izdelovalci, oblikovalci in umetniki. Tudi ambiciozneje oblikovana keramika, keramično kiparstvo, je torej del slovenske tradicije. Zato jo je treba ozavestiti, jo približati občinstvu. Najširše občinstvo se lahko seznani s keramičnim ustvarjanjem predvsem na razstavah. Te so medij, ki lahko spremeni pogled javnosti na keramičarstvo in mu odpre nove razglede. Na ta način se bo tudi pri nas vzpostavila tradicija rednega razstavljanja, tako kot je že uveljavljena za druga področja umetniškega izražanja. Pri uveljavitvi keramike ima pomembno vlogo tudi izobraževanje. Poleg preglednih in tematskih razstav bi bilo treba vzpostaviti sistem šolanja, ki bi keramikom omogočil kompetentno ustvarjanje na področju industrijskega in unikatnega oblikovanja ter kiparstva, torej sodobnega umetniškega izražanja.
Bogastvo in raznovrstnost keramičnega ustvarjanja na Slovenskem poteka v sozvočju z dogajanjem na tem področju v tujini, obenem pa odraža dolga stoletja domače keramične tradicije. Oblikovanje keramike je namreč enakovreden sestavni del moderne in sodobne umetnosti. V svetu s tem materialom ustvarjajo najvidnejši umetniki. Tradicija moderne keramike seže do ruskih konstruktivistov, suprematizma, Bauhausa in kubistov. Današnjim umetnostnim tokovom lahko sledimo v tujini na vrsti mednarodnih razstav (monografskih, preglednih, bienalnih in podobno).

Keramika je material iz zemlje. Ogenj ga, se pravi glino, utrdi in preoblikuje v obliko, ki ji jo določi keramik. Povezava med zemljo, ognjem in človekovim ustvarjanjem je prvinska in zato magična. Postavitev na vrtu sedeža društva ZDSLU umešča stvaritve v sklenjen organski ambient, v zunanje okolje, ki je keramiki mnogo bližji kot bele galerijske stene. Zato so ustvarjalci, člani keramične sekcije ZDSLU, umetniška dela zasnovali tako, da so intimno povezavo z zemljo in z zunanjim okoljem še posebej poudarili. Zemlja, zid, drevesa in trava nudijo naravno kuliso artefaktom, ki so že sami kot taki del narave.
Dr. Mateja Kos

V okviru Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov( ZDSLU) je leta 2006 pet sodobnih vizualnih umetnikov, ki se tokrat prvič predstavljajo skupaj, ustanovilo posebno keramično sekcijo.Vanjo so vabljeni umetniki, ki so člani področnih društev, včlanjenih v ZDSLU. Namen ustanovitve te sekcije je skupno nastopanje na razstavah, in to predvsem zaradi želje poudariti, da ostaja keramika tudi v našem času posebna umetniška izpoved, ki se je sposobna odzvati na izzive sodobne vizualne problematike. Z ustanovitvijo te sekcije smo zbrani umetniki želeli opozoriti širšo javnost, da se v Sloveniji ob lončarstvu v tej specifični tehnologiji odvija še vedno umetniški dialog tudi na višji izrazni ravni.
Predsednica keramične sekcije
Mojca Smerdu

O AVTORJIH

Dragica Čadež Lapajne se je rodila leta 1940 v Ljubljani. Leta 1963 je diplomirala na oddelku za kiparstvo ALU v Ljubljani, dve leti kasneje pa zaključila še podiplomski študij kiparstva pri prof. Borisu Kalinu. Zaposlena je bila kot redna profesorica za kiparstvo na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, smer Likovna pedagogika. Doma in v tujini razstavlja od leta 1965. Za svoje delo je prejela več priznanj in nagrad. N se v javnih in zasebnih zbirkah.
Delo: Zgodba o drevesu

Polona Demšar se je rodila leta 1979 v Ljubljani. Leta 2003 je diplomirala na oddelku za kiparstvo ALU v Ljubljani pri prof. Luju Vodopivcu. Trenutno končuje magistrski študij oblikovanja stekla na ALU pri doc. Tanji Pak. Prejela je vrsto nagrad in sodelovala na skupinskih in samostojnih razstavah.
Delo: Svinjski pisker

Iztok Maroh se je rodil leta 1976 v Mariboru. Diplomiral je leta 2000 na Univerzi za umetniško in industrijsko oblikovanje v Linzu (Avstrija). Tam je leta 2003 tudi magistriral. Je nosilec predmeta keramika na šoli uporabnih umetnosti Famul Stuart. Razstavlja doma in v tujini.
Delo: Lovilci zraka

Eva Peterson Lenassi se je rodila leta 1959 v Kopru. Leta 1983 je diplomirala na ALU v Ljubljani, smer kiparstvo. Med letoma 1995 in 1999 je bila izredna študentka pri prof. Timu Matherju in porf. Johnu Goodhartu na univerzi Indiana v Bloomingtonu, ZDA. Razstavlja na skupinskih in samostojnih razstavah doma in v tujini.
Delo: 21. stoletje ..>>

Alenka Vidrgar se je rodila leta 1958 v Ljubljani. Leta 1982 je diplomirala na oddelku za kiparstvo ljubljanske ALU pri prof. Slavku Tihcu in prof. Dragu Tršarju. Pri omenjenih profesorjih je dokončala tudi postdiplomski študij. Od leta 1978 razstavlja na skupinskih in samostojnih razstavah. Za svoje delo je prejela vrsto nagrad.
Delo: Med nebom in zemljo ..>>

Mojca Smerdu se je rodila leta 1951 v Ljubljani. Leta 1974 je diplomirala na oddelku za kiparstvo ALU v Ljubljani. Dveletni podiplomski študij kiparstva je zaključila pri prof. Dragu Tršarju. Od leta 1975 razstavlja doma in v tujini. Je avtorica vrste javnih spomenikov. Prejela je kar nekaj nagrad. Njena dela se nahajajo v javnih in zasebnih zbirkah.
Delo: Iz ciklusa Del nas

Danica Žbontar se je rodila leta 1957 v Brežicah. Leta 1982 je diplomirala na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. Enoletni študij keramike, slikarstva in kiparstva je opravila leta 1979 na univerzi Mississippy, ZDA. Sodelovala je na vrsti samostojnih in skupinskih razstav.
Delo: Tekoča preproga