Vojske držav udeleženk

V začetku 20. stoletja je industrijska revolucija prinesla tudi nove izboljšave v orožju in načinu bojevanja. Najmočnejša armada v Evropi je bila nemška armada. Imela je dober kader poveljnikov, dobro opremo, osrednjo celinsko lego v Evropi, ter dobro železniško omrežje, ki je omogočalo hiter prevoz vojske in materiala.

Na drugi strani je  bila francoska armada veliko bolj šibka. Njihovo najštevilčnejše orožje je bil 75-milimetrski top. Poveljniki so bili disciplinirani vendar premalo odločni. Njihova vojska se je v boj podala v pisanih uniformah – v rdečih hlačah in modrih suknjah. Bili so lahek plen za nemške mitraljezce, ki so že imeli nove umazano sive obleke, prilagojene zemljišču.

Ruska armada je bila ogromna, vendar brez prave povezave. V začetku so imeli Rusi velike težave z mobilizacijo, ker ni bilo dobrih prometnih zvez, zaradi česar niso zmogli dovolj hitro zbrati vojske. Težave so imeli v organizaciji vojske in v oborožitvi. Podobno kot avstro-ogrska armada, ki se je poleg tega spopadala še z različnimi nacionalnimi interesi. Po številu vojakov sta imeli Nemčija in Avstro-Ogrska manj vojakov kot antantne države.