Vénera
je notranji, drugi planet od Sonca v Osončju. Po Zemljini Luni je drugi
najsvetlejši objekt na nočnem nebu, navidezni sij doseže -4,6. Ker je
Venera notranji planet, se iz gledišča Zemlje nikoli ne oddalji preveč
od Sonca, elongacija doseže največ 47,8°. Venera doseže svojo največjo
svetlost malo pred sončnim zahodom ali malo po sončnem zahodu, zato je
včasih imenovana (zvezda) ťdanicaŤ (ťjutranjicaŤ) ali ťvečernicaŤ.
Kadar je vidna, je najsvetlejša točka na nebu in jo znajo nekateri
zamenjevati z zvezdo.
Je
zemeljski planet, po velikosti in obsegu zelo podoben Zemlji. Zaradi
teh podobnosti ga včasih imenujejo Zemljin »sestrski planet«. Je edini
planet v osončju, ki se vrti v vzvratno smer. Znanstveniki domnevajo,
da je tako zaradi trka z asteroidom v času nastajanja. Planet je pokrit
z neprozorno plastjo bleščečih oblakov, zato njegovo površje iz vesolja
ni vidno v vidni svetlobi. Venera je bila predmet mnogih vprašanj,
dokler planetarna znanost v 20. stoletju ni odkrila nekaj njenih
skrivnosti. Venera ima od vseh zemeljskih planetov najgostejšo
atmosfero, ki je sestavljena večinoma iz ogljikovega dioksida, zračni
pritisk na površini pa je 90-krat večji kot na Zemlji.
