Med nami verjetno ni nikogar, ki ne bi vedel, kaj je fotoaparat. Z njim fotografiraš naravo, prijatelje in druge motive. Fotografiranje poteka tako, da poiščeš motiv in pritisneš na sprožilec. Pri digitalnem fotoaparatu, ki ga uporabljamo kot vhodno enoto računalnika, je namesto filma v aparatu več optičnih tipal, ki so občutljiva na svetlobo. Ko se zaslonka fotoaparata odpre, pade svetloba na ta tipala. Vsako tipalo zazna jakost svetlobe, ki je padla nanj. Iz tega podatka posebna elektronika ugotovi, kakšne barve je svetloba, in pošlje proti računalniku ustrezen signal. Rdečo barvo predstavi npr. z nizom 110000, zeleno z 001100 in modro z 000011.

V računalniku se signali posameznih tipal združijo v fotografijo. Vsako tipalo določi barvo ustrezne točke na fotografiji. Če je tipal malo, oko točk ne zlije v celoto, ampak vidiš točkasto fotografijo - kvadratke. Zato je pri digitalnem fotoaparatu pomemben podatek, koliko tipal ima. Dobri fotoaparati imajo prek milijon tipal. Za primerjavo podatek, da ima človeško oko 120 milijonov vidnih celic, klasična barva fotorazglednica pa je sestavljena iz več kot dvajset milijonov pikic.

Na povsem enak način delujeta tudi digitalna videokamera in optični čitalnik, preko katerega vnesemo v računalnik že posneto fotografijo, stran iz revije, klasično narisano risbo, ipd.