SLED TISOČLETIJ
DEDIŠČINA DEŽELNEGA MUZEJA V LJUBLJANI
⟩⟩⟩ film v arhivu rtvslo.si
»Naš domovinski muzej naj bi zajel zlasti vse s področij nacionalnega slovstva in narodne ustvarjalnosti. Prav tako naj združi vse, kar sta v domovini ustvarili narava ali človeška pridnost. Shrani naj vse spomine na usodo dežele in na zasluge njenih prebivalcev.« (pismo Jožefa Kamila Schmidburga Domoljubnim prijateljem znanosti, 1823)
Narodni muzej Slovenije je najstarejša neprekinjeno delujoča muzejska ustanova na Slovenskem. In ne gre le za 200 let zgodovine, muzealci bi rekli, da gre za 100.000 let zgodovine. Prve zbirke so mu podarili grofje Zois, Hohenwart, Hladnik, Erberg, Repežič pa župan Hradecki, škofje Wolf in Baraga. Prvotni muzej se je pozneje razdelil na več institucij. Najprej se je osamosvojil Etnografski muzej, nato Prirodoslovni muzej, ki ima še danes prostore v isti stavbi, po drugi vojni pa se je izdvojil še današnji Arhiv Republike Slovenije. Narodna galerija je veliko umetnin dobila iz Narodnega muzeja.
Narodni muzej Slovenije pogosto zmotno povezujemo samo z arheologijo. Ima tudi zgodovinske in umetnostne zbirke ter zbirke uporabne umetnosti, ki so danes razstavljene v novih prostorih na muzejski ploščadi na Metelkovi, pa numizmatično zbirko in grafični kabinet ter bogato knjižnico, ki hrani nekaj najstarejših slovenskih tiskanih knjig. Malo je znano, da muzej hrani Prešernovo zapuščino, v kateri je tudi cenzurirani rokopis Poezij.
Zanimiva je tudi zgodovina nastajanja muzeja, od tiskanega razglasa, s katerim so se ob ustanovitvi obrnili na 'domoljubne prijatelje znanosti', prvih predmetov, ki so prihajali v zbirke, upodobitev prvih razstavnih prostorov v liceju, do priprav na gradnjo monumentalne muzejske stavbe. V čast poroke prestolonaslednika Rudolfa so jo poimenovali Rudolfinum. Temeljni kamen je položil cesar Franc Jožef I. Pri načrtih in notranji opremi so sodelovali domači umetniki in mojstri, poudariti velja predvsem poslikave v vhodni dvorani in na stopnišču, katerih avtorja sta Janez in Jurij Šubic. Vodstva muzeja so se v vseh obdobjih zavedala, da gre za nacionalni muzej, ki ohranja dediščino tisočletij.
Zato v filmu ne moremo mimo najpomembnejših muzealij, kot so neandertalska piščal, koliščarske najdbe, nakit stiške kneginje, situla iz Vač, mumija, kip Emonca, meči iz Ljubljanice, prve fotografije na steklu ... Zanimajo nas zgodbe predmetov, čemu so služili, zakaj so pomembni in predvsem, ali so skozi nova muzealska spoznanja drugače umeščeni kot v času, ko so prišli v muzej. Na ta način spoznavamo tudi znanstveno delo kustosov in restavratorjev, ki je enakovredno varovanju predmetov.
Vodilna nit skozi življenje muzeja je razstava Zlata sled. Film spremlja pripravljanje koncepta postavitve, skrb restavratorjev in konservatorjev za predmete, postavljanje razstave in končno podobo, kot jo pokaže obiskovalcem.