MILAN MIHELIČ
ARHITEKT
〉〉〉 oglej si film na rtvslo.si
Milan Mihelič (1925-2021) je eden najpomembnejših slovenskih arhitektov XX. stoletja. Velik del življenja se je posvečal oblikovanju ljubljanske mestne magistrale, ob kateri so zrasle njegove stavbe na Bavarskem dvoru (mednarodna avtomatska telefonska centrala, stolpnica SCT, stolpnici v Kersnikovi ulici, črpalka ob Tivolski) in v bližini Gospodarskega razstavišča (hali B in C, Konstrukta in stolpnica RTV, veleblagovnica Slovenijales). Ob Dunajski cesti je načrtoval tudi novo cerkev v Stožicah. S svojimi deli je zaznamoval središča Novega Sada, Osijeka in Vukovarja. Večino teh naročil si je priboril na natečajih. Bil je natančen v prav vsakem detajlu, nepopustljiv do naročnika, izvajalcev, predvsem pa do samega sebe. Tako je sodeloval pri prenovi Gospodarskega razstavišča in mu vrnil sloves izjemne arhitekture izpred petdesetih let.
Njegove stavbe so nastajale po zrelem premisleku, zato so bile jasne v zasnovi in osvobojene nepotrebnih detajlov. Mednarodna avtomatska telefonska centrala s svojo napeto stekleno fasado predstavlja enega vrhuncev slovenske arhitekture. Bila je del ideje severnih mestnih vrat – osmih stolpnic, ki bi Ljubljani dale monumentalno in prepoznavno mestno podobo. Žal je uresničena le stolpnica S2, nagrajene arhitekturne in urbanistične rešitve so razveljavljene, gradnja pa prepuščena lakoti kapitala. Zato je izjemno kritičen do današnje urbanistične politike glavnega mesta.
Veleblagovnica Stoteks v Novem Sadu zaznamuje križišče dveh najpomembnejših mestnih ulic, blagovnica v Osijeku pa je bila „najsodobnejši supermarket v Jugoslaviji“. Obe stavbi sta bili nagrajeni z najvišjimi državnimi nagradami za arhitekturo.
Z Ilijo Arnautovićem sta načrtovala prve povojne stanovanjske stolpnice v Ljubljani (Savsko naselje, Roška ulica). Ob tem sta – da bi preizkusila sistem sanitarnih vozlov – eno etažo stolpnice postavila na zemljišču v Peričevi ulici. V tem „poskusnem stanovanju“ je živel do konca življenja.