KÓLO – PESEM ZA MATIJO JAMO

⟩⟩⟩ oglej si film na rtvslo.si

Soesja Citroen je uveljavljena jazz pevka, ki že od najstniških let nastopa na Nizozemskem in po svetu. Kadar obišče Slovenijo, išče sledi svojega deda, priznanega slikarja Matije Jame.

Jama je bil v začetku 20. stoletja član slikarske druščine, ki si je prizadevala za uveljavitev slovenskega slikarstva. Pripravili so prvo slovensko umetniško razstavo v Ljubljani, leta 1904 so razstavljali na Dunaju. Za njihovo prepoznavnost je najbolj skrbel Rihard Jakopič, ki je ustvaril mit o slovenskem impresionizmu. Skromni in vase zaprti Matija Jama je odločilna leta tega obdobja preživel zunaj Slovenije, zato je njegovo delo še danes manj znano in izpostavljeno.

Ko je Jama študiral pri Antonu Ažbetu v Münchnu, je spoznal Louise van Raders, Nizozemko iz premožne družine. Ker je Louise prejemala rento, sta se mlada slikarja lahko posvečala zgolj slikarstvu. Selila sta se iz kraja v kraj in iskala krajine, polne svetlobe, ki so bile zanju slikarski izziv. Ob začetku 1. svetovne vojne sta v Haagu kupila vilo, vodila penzion in ob tem prodajala svoje slike.

Rodili so se jima trije otroci. Najstarejši, sin Matija, je trinajstleten umrl za meningitisom, in to je družino razklalo. Jama se je vrnil v Slovenijo. Veliko časa je preživel v naravi in slikal. Hči Madeleine je delala kot logopedinja v Ljubljani, umaknila se je v svoj svet in umrla v revščini leta 1973. Njeno stanovanje na Poti na Grad je podedovala sestra Agnes Jama in je tako vsako poletje preživela v Sloveniji.

Agnes, skladateljica in pianistka, je ob koncu druge svetovne vojne ostala sama s tremi otroki. Razvila je lastno metodo poučevanja klavirja, njena želja po ustvarjanju lastnih skladb se je umikala skrbi za družino. V skromnem stanovanju so povsod ležale Jamove slike in družina se je okužila z umetnostjo. Soesjin brat Hans Citroen je arhitekt, filmar in konceptualni umetnik, ki zadnja leta raziskuje dediščino taborišča Auschwitz.

Soesja je po materini smrti izpolnila njeno željo in napisala besedilo k eni od skladb. Nastala je Pesem za mamo, ki ji je dala pogum za druga besedila. Skozi njene pesmi preseva otroštvo, neskončne plaže ob Haagu, kjer so živeli, trenutek, ko jih je zapustil oče. Pa tudi prve ljubezni, razočaranja in zrelost izkušene pevke. Pesem Kólo pa pripoveduje o razposajenem plesu deklet, ki se veselijo pomladi. Posvetila jo je svojemu dedku Matiji Jami in njegovi sliki, ki je razstavljena v Narodni galeriji.

Z nizozemsko pevko slovenskih korenin spoznamo svobodomiselno družino, ki je predana umetnosti.

Snemanje filma smo začeli leta 2011, ko je Soesja Citroen nastopila v Narodni galeriji na koncertu, posvečenem Agnes Jama. Naslednje leto smo jo posneli med nastopom v enem izmed nizozemskih klubov, takrat sta jo spremljala pianist Berend van den Berg in basist Ruud Ouwehand. Med obiskom v Ljubljani sta z umetnostno zgodovinarko Beti Žerovc raziskovali številna pisma, ki jih je Matija Jama pisal prijatelju Rihardu Jakopiču. V Sloveniji, na Nizozemskem, v Nemčiji in Avstriji smo iskali kraje, kjer sta slikala zakonca van Raders – Jama. Poskusili smo najti hišo v okolici Haaga, ki sta jo imela v lasti. Morda najbolj nenavaden pa je bil obisk hrvaške vasice Nebojan, kjer je Jama našel motive za večino slik iz poznega obdobja.

Da bi čim bolj prepričljivo prikazali bogastvo tonov, v katerih žarijo Jamove slike, je bil dokumentarni film posnet na filmski trak. Takrat, leta 2011, si nismo predstavljali, da bo to zadnje delo Televizije Slovenija, posneto na ta način. Kmalu po končanju filma so filmski laboratorij razstavili. Tako je film Kólo – Pesem za Matijo Jamo tudi spomin na neko dobo dokumentarizma, ki se je dokončno poslovila.