F. S. FINŽGAR:
ZAPUŠČINA STRICA JURJA

Slovenski etnolog prof. dr. Janez Bogataj je prvih 15 let svojega življenja preživel ob pisatelju, saj je bila njegova mama Finžgarjeva nečakinja. Pisatelja je imenoval »stric Jur«. Stanovali so v hiši ob Gradaščici, ki je bila med bombardiranjem leta 1945 skoraj porušena. Finžgarja je zasulo do pasu, Janezov oče ga je reševal in še danes imajo spravljeno srajco, ki jo je pisatelj takrat nosil. V Janezovi knjižnici najdemo Finžgarjeve knjige, preluknjane od bombnih izstrelkov. Kot otrok je nosil pošto k pisateljevemu prijatelju arhitektu Jožetu Plečniku, se skrival med obiskom škofa Jožeta Pogačnika, hodil s pisateljem na sprehode in preživljal z njim slikovite počitnice. Finžgarjev dom je bil od 30. let 20. stoletja do pisateljeve smrti kulturno srečišče, kamor so hodili na obisk pomembni slovenski intelektualci, med njimi Finžgarjev največji prijatelj Izidor Cankar.

Po pisateljevi smrti je Bogataj kot mlad etnolog opremil Finžgarjevo rojstno hišo v Doslovčah. Naredil je rekonstrukcijo na osnovi pripovedi: pri vaščanih in sorodnikih je poiskal izvirne predmete, za katere je sklepal, da so bili v hiši. To je bil za tiste čase pomemben poseg in je zanimiv tudi zato, ker je bil Finžgar tisti, ki je dal pobudo za odkup in ureditev Prešernove hiše v Vrbi.

Dokumentarni film odkriva poti predmetov, ki so iz pisateljeve zapuščine romali v marsikateri dom. Portreti, spominske knjige obiskov, fotografije, pohištvo ... S pisateljem so povezane razvaline Murke pod Stolom, kjer je napisal Gospoda Hudournika in Finžgarjeva koča ter kapela na Jasenju nad Gozd Martuljkom. Najbolj pa je znana zgodba iz Sore pri Medvodah: v sprti vasi je ustanovil zadrugo, jo vodil ter s pravo besedo znal spraviti ljudi, ki so ga vzljubili. Napisal je igro o nepomembni verigi, zaradi katere sta se kmeta pravdala vrsto let. Ljubiteljska gledališka skupina iz Senice že desetletja v predstavi uporablja prav tisto verigo, ki je bila povod za neštetokrat uprizorjeno ljudsko igro.