Estonija je naredila korak naprej in ponudila e-državljanstvo, ki je na voljo vsakemu. Imetniki tako imenovane eResidents kartice imajo dostop do estonskih spletnih storitev vključno z robustno varnostjo in enostavnostjo spletnega prepoznavanja, identifikacije in digitalnega podpisa.
Od kolesca, ki se je petdeset let vrtelo v sovjetski mašineriji, je Estonija postala študijski primer države, ki je v pol krajšem času iz nič zgradila poenostavljeno informacijsko infrastrukturo vrhunskih javnih in zasebnih storitev. Za razliko od ostalih tranzicijskih držav se je tamkajšnja nova oblast z zastrašujočo nalogo, kako administracijo učinkovito postaviti na noge in služiti državljanom, spopadla pogumno, pionirsko in vizionarsko: najprej so se dogovorili, kako bi lahko delovala nova oblast, da bo kar najbolj učinkovita.
Leta 1990 je kakih dvajset estonskih strokovnjakov in znanstvenikov z vizijo staknilo glave z vladnimi uradniki in gospodarstveniki in postavili so model, kako uporabiti tehnologijo za racionalizacijo upravljanja in spodbujanje inovacij v državi z omejenimi viri. Ideja je bila, pravi vodja skupine Linnar Viik, da ima vlada ključno vlogo pri ustvarjanju novega sistema za preverjanje avtentičnosti informacij in identitete posameznikov, vendar, da bi to morali narediti v povezavi z zasebnimi podjetji, da se zagotovi, da bosta novi sistem uporabljala javni in zasebni sektor.
Uspeh osebne izkaznice
Eden prvih dosežkov estonske informacijske renesanse je bila osebna izkaznica, ki jo je estonska vlada začela uvajati leta 2002. Toda ta izkaznica ni bila namenjena samo osebni identifikaciji na bančnem okencu ali za dokazovanje polnoletnosti v nočnem klubu, vanjo je bila vgrajena tehnologija, ki je odprla povsem nov virtualni svet. Estonska osebna izkaznica je hkrati tudi kartica, ki je del infrastrukture javnih ključev države (PKI), ki državljanom omogoča uporabo varnih storitev na spletu. To je zelo varen in enostaven način za uporabo. Vse kar ljudje potrebujejo, je čitalec kartice, velika večina osebnih računalnikov, ki so naprodaj v Estoniji, pa že ima vgrajenega. Samo v prvem letu so oblasti izdale več kot sto tisoč novih osebnih izkaznic (okrog 7 odstotkov od 1,4 milijona prebivalcev), danes pa jo uporablja več kot 90 odstotkov Estoncev (1,1 milijona izdanih izkaznic).
Hiter internet, hiter razvoj
Miselnost je eno, toda če naj se nova tehnologija uveljavi, mora delovati brezhibno. Ključni razlog, da so Estonci z navdušenjem sprejeli kartico za elektronsko identifikacijo je, da deluje za vse mogoče storitve. Medtem ko smo v Sloveniji še zmeraj obsojeni na z uporabniškega vidika gledano zapleteno in zastarelo uvažanje certifikatov (ki ne delujejo nujno na vseh platformah in v vseh brskalnikih), e-uprava pa se sodeč po izkušnjah uporabnikov zdi kot slaba šala, so Estonci ugotovili, da jo je mogoče uporabiti na tisoč koristnih načinov.
Najprej so jo leta 2004 prilagodili za uporabo oziroma plačevanje z javnim prevozom, istočasno pa izkaznica velja tudi kot vozniško dovoljenje. Nobenih papirnatih vozovnic, denarnice so nenadoma postale lepe in vitke. Druga storitev, ki je Estonce dokončno prepričala v vrednost osebne izkaznice in e-storitev, pa so bile davčne napovedi na spletu. Ob uvedbi elektronskega plačevanja davkov leta 2000 je storitev uporabljalo vsega okrog tri odstotke davčnih zavezancev. Dve leti kasneje, ko so uporabo poenostavili in ko je osebna izkaznica postala tudi davčni dokument, pa je papirnato oddajanje davčnih napovedi začelo toniti v pozabo. Leta 2013 je estonska davčna uprava 98 odstotkov vseh davčnih napovedi prejela v elektronski obliki – uporabniki so jih sami oddali na spletu.
K zdravniku in na volitve
Estonska digitalna osebna izkaznica v večji meri nadomešča tudi dokument, ki mu pri nas pravimo kartica obveznega zdravstvenega zavarovanja, še posebej prepoznavni, napredni in unikatni pa so Estonci na področju e-volitev. Kljub kritikam in bojaznim o možnih zlorabah, je nekaj držav že eksperimentiralo z njimi, Estonci pa so jih vzeli za svoje. Prvič so po spletu volili leta 2005 na lokalnih volitvah in dve leti kasneje še na parlamentarnih. Zanje je to zgodba o uspehu: na parlamentarnih volitvah marca letos so postavili postavil nov rekord, saj je več kot 175 tisoč ljudi ali slaba tretjina vseh volivcev glasovalo na spletu. Glede na prejšnje parlamentarne volitve leta 2011 je to 25-odstotno povečanje.
Kritikom, ki estonski sistem e-volitev označujejo kot zrel za goljufije, so oblasti odgovorile z zagotovilom, da je sistem stoodstotno vodotesen: revizorji, hekerji in drugi strokovnjaki so neštetokrat preverili delovanje in poskušali vdreti v sistem – neuspešno. Doslej niso odkrili ene same pomanjkljivosti.
Storitve e-uprave bi ne bile pol toliko uporabne, če bi estonske oblasti istočasno ne zgradile in ustrezno nadgrajevale telekomunikacijske infrastrukture. Ob slabih in neobstoječih internetnih povezavah bi bile te storitve kot če bi osel poganjal tekoči trak. Toda v Estoniji je internet povsod in to zelo, zelo hiter. Nobenega dvoma ni, da je Estonija ena tehnološko najnaprednejših držav, ko gre za vitko, uporabnikom prijazno in napredno javno upravo, njen naslednji korak pa je, da prepriča tudi druge države, da je njihov način najboljši.
Digitalno e-državljanstvo za vsakogar
Konec lanskega leta je Estonija začela naslednjo fazo svoje digitalne revolucije: ponuditi svoje platforme digitalnih storitev svetu. Pred kratkim so začeli izdajanje prilagojenih osebnih izkaznic posameznikom, ki niso državljani Estonije, omogočajo pa jim enak dostop do storitev, kot njihovim državljanom. Le voliti na estonskih volitvah seveda ne bo mogoče z njimi. Imetniki tako imenovane eResidents kartice imajo dostop do estonskih spletnih storitev vključno z robustno varnostjo in enostavnostjo spletnega prepoznavanja, identifikacije in digitalnega podpisa.
Cilja sta dva, so zapisali na spletni strani projekta: da bi tujcem omogočili enostaven način za zagon podjetij, ki poslujejo v Estoniji, in da bi še naprej spodujali e-storitve. Za estonski eResidency lahko zaprosi vsak, uradniki za priseljevanje vsakega prosilca preverijo, dostop do digitalnih storitev pa po odobritvi ne ponuja vseh privilegijev kot jih uživajo državljani Estonije. Kartica eResidency ne daje državljanstva, ne daje davčnega rezidentstva in ne daje pravice za vstop v Estonijo skladno s pravili EU. Prav tako ni dokument za identifikacijo ali potovalni dokument in ne vsebuje fotografije uporabnika.
Taavi Kotka, podsekretar na ministrstvu za gospodarstvo, ali kot si sam pravi "CIO Estonije," je eden od soustanoviteljev programa eResident in njegov ključni evangelist zunaj Estonije. Pravi, da je eResidency potrebno razumeti kot tehnični pripomoček, ki pomaga Nemcu, Avstrijcu ali Slovencu skleniti posel na sodoben in zanesljiv način ne samo z estonskim podjetjem, ampak z vso Evropo.
Čeprav je storitev eResidency še vedno v povojih, se je na tisoče ljudi na spletu že prijavilo za pridobitev digitalne kartice, ki kljub tujcem omejitvam omogoča vrsto koristnih opravil. Uporabnik lahko s pomočjo te kartice digitalno podpisuje dokumente in pogodbe, preverja avtentičnost podpisanih dokumentov, varno zakodira in enkriptira dokumente, v enem samem dnevu ustanovi podjetje v Estoniji (trenutno je potreben fizični naslov v Estoniji, ki ga ponujajo številni zunanji ponudniki), upravlja in administrira družbo na daljavo od koder koli, uporablja elektronsko bančništvo, prijavlja davke v Estoniji in tako naprej.
