Igor Zabel
Sodobna umetnost, Transformacija slikarstva
odlomek s kataloga: Teritoriji, identitete, mreže, Slovenska umetnost 1995-2005, str. 18, Moderna Galerija, 2005

"... 6. Transformacije slikarstva. Še nedavno so veliko govorili o "smrti slikarstva". Slikarstvo seveda ni umrlo, ravno narobe, zdi se, da se je prav v zadnjih letih znova močno okrepilo. Toda nove tehnologije proizvajanja in razširjanja podob so ga globoko spremenile. Pri tem je nemara najbolj očitna nova vloga medijskega podobja v slikah in novi modeli, na katerih temelji struktura slikovnega polja (fotografija, filmsko platno, TV in računalniški zaslon itn.) Ti vidiki so se v 2. pol. 90 let uveljavili z mlajšo generacijo slikarjev, med katerimi so Žiga Kariž, Miha Štrukelj , Sašo Vrabič in drugi.

Toda nemara je še bolj bistveno, da se je spremenil status podobe. Slika ni "sodobna" le s tem, da povzema medijsko podobje, temveč predvsem s tem, da vpeljuje izrazito odprto, notranje protislovno, heteronomno in večplastno strukturo, ki se gradi v medsebojni napetosti vizualnih, včasih pa tudi tekstualnih in konceptualnih fragmentov.

Pri tem ni nepomembno , da so možnosti tehnične produkcije in manipulacije podobe (digitalna fotografija, skenerji, računalniški programi za obdelovanje slik in animacijo, tiskalniki itn.) močno vplivali na strukturo slike. Po drugi strani tehnična (re)produkcija ni izključila ročnega dela (mnoge slike nastajajo s tradicionalnimi ročnimi tehnikami olja ali akrila na platnu), vendar sta se v novem kontekstu pomen in vloga teh postopkov močno spremenila."

back