Varno po mestu

"Slike Saša Vrabiča združujejo t.i. mediatizirano slikarstvo s t.i. ročno izdelanimi fotografijami, ki jih preveva specifični hiperrealizem, podkrepljen z zvoki in aromatičnimi vonjavami. Poleg slik ustvarja Vrabič še risbe, izdeluje foto-grafike in zvočne zapise, snema videe in piše pesmi. Pri poseganju po raznih izraznih medijih ne raziskuje njihovih tehničnih specifik in možnosti. Tehnike so pravzaprav podrejene primarnemu umetnikovem hotenju, to je čim bolj nazornemu pripovedovanju zgodb. Tudi Varno po mestu je naslikana zgodba. Je večplastni kolaž več zgodb, kar je značilno tudi za postmoderni roman. Naslikano obuja že skoraj pozabljeni ikonografski motiv slike na sliki. Prikazuje interier sodobne restavracije višjega razreda, kjer visi na steni sonyjev najnovejši ploskoviti ekran, ki predvaja pomešana prizora iz računalniške igrice Grand Theft Auto in ene od emtivijevskih reklam. Slika pripoveduje o prepletu več realnosti in več svetov, saj se realizem interiera restavracije meša z virtualno realnostjo televizije in računalniške igrice. Umetnik ni avtor posameznik podob temveč njihovih razporeditev v celoto. Torej je to nekakšna "kraja" že obstoječih podob, princip ustvarjanja, ki je podoben tudi pravilom igrice Grand Theft Auto, v kateri igralec krade avtomobile, da bi z njimi opravil določene naloge. Sašo Vrabič ne pripoveduje zgodb kar tako. Varno po mestu, vsebuje kritično refleksijo na obstoječe socialne razlike, s tem ko govori o uporabnikih različnih realnosti. Užitke v restavracijah višjega razreda si lahko privoščijo le tisti, ki imajo kaj pod palcem, medtem ko si zabavo na televiziji ali z računalniško igrico skoraj vsakdo. Problem nastane, ko to drugo postane za večino edino dostopna zabava."

Lilijana Stepančič

> back