Potek in kakovost paše v letu 2000

Paša ovc se je v letu 2000 začela v sredini aprila na pašniku Globovšček. Pašnik je razdeljen na 6 čredink od katerih je na 4 okusna paša, na dveh pa je nekoliko slabša. V vsaki čredinki se je žival pasla 3-4 dni. Tako je eden obhod (ko žival pride nazaj v začetno čredinko) trajal 18-24 dni.

Površine na pašniku Marija Magdalena pa so bile spomladi košene za mrvo in sicer do konca meseca junija. Žival je na ta pašnik prišla prvič konec meseca julija.

Rušo na pašniku Globovšček lahko razdelimo glede na pojav vrst trav, metuljnic in zeli na dve podvrsti. In sicer:

a) običajno travno rušo, kjer se pojavljajo vrste iz združbe visoko pahovkovje (Arrhenatheretum elatioris). To so: visoka pahovka, pasja trava, travniška bilnica, volnata medena trava, travniška latovka, zlati ovsenec, črna detelja, navadna zvončnica, navadni rebrinec, navadni otavčič, travniška kozja brada, travniška ivanščica, ozkolistni trpotec, ripeča zlatica.

b) t.im. njivska ruša, kjer so se po večini po koncu pridelave koruze razširili njivski pleveli. Na teh zemljiščih se ni izvajal še nobeden ukrep (oranje, brananje, vsejavanje, dosejavanje, valjanje, ravnanje), ki vodi k formiranju travne ruše. Edino delo, ki ga delajo ovce na teh zemljiščih je gaženje in obtrgavanje rastlin. Rastline, ki se pojavljajo v t.im njivski ruši so: njivski osat, širokolistno ščavje, enoletna suholetnica, ripeča zlatica, njivski slak, navadni plešec, srhkodlakavi ščir, njivska pasja kamilica.

V letu 1998 so na pašniku Globovšček koze naredile zelo hvaležno delo. Z svojimi specifičnimi zahtevami po hranilih in načinu paše (smukanje) so zmanjšale potencial semenitve njivskih plevelov. Tudi tam kjer hočemo zmanjšati širjenje grmovne plasti postanejo koze zelo hvaležno orodje (na sliki).

Na celotnem pašniku Globovšček manjka v ruši bela detelja, ki bi kakovost paše zelo izboljšala, še posebno v času jagnitev. Takrat morajo ovce imeti na razpolago pašo z uravnoteženimi razmerji hranil.

Tudi botanična sestava na pašniku Marija Magdalena ni optimalna. Optimalna botanična sestava ruše za naravne travnike je od 50-70 utežnih % trav, 10-30 utežnih % metuljnic ter 10-30 utežnih % zeli. Dejanska sestava pa je: 40-50 % trav, 0-5% metuljnic, 40-50% zeli.

Z namenom izboljševanja rodovitnosti tal in razmer za rast boljši vrst trav in metuljnic na njivskem delu pašniika Globovšček smo v letu 1999 zastavili in izvedli poskus pridelovanja rži na opuščenih njivah.