To so pogosto postavljena neformalna vprašanja sodelavcev (tista s hodnika, ob pijači) z odgovori. Če imate še vi kakšno vprašanje - pošljite ga!.

Nazadnje aktualizirano januarja 2001.

Vprašanje: Zakaj si to napisal?

Odgovor: Dogodki so se že tako zapletli, da je ustno razlaganje postajalo neuspešno ali dolgotrajno, njihovo stalno obujanje pa moreče.

Vprašanje: Je Alojz Križman res tvoj sorodnik?

Odgovor: Da.

Vprašanje: Kako ti je lahko napravil kaj takšnega?

Odgovor: Vprašajte njega.

Mojega mnenja o tem tukaj ne smem napisati. (nasvet pravnih strokovnjakov)

Vprašanje: Zakaj nisi dal odpovedi in se rešil vsega sam?

Odgovor: Vezala me je pogodba z delodajalcem (univerzo). Če bi dal odpoved sam, bi me lahko terjali za kakšnih 40,000 nemških mark, saj bi moral prevzeti vso krivdo iz pogodbe o izobraževanju nase. Veže me pogodba o stanovanjskem posojilu, ki bi ga moral vrniti v enem kosu in skoraj takoj. Skupno bi bil lahko tako čez noč dolžen okoli 55,000 nemških mark glavnice...

Vprašanje: Si je Alojz Križman to zaslužil? Napravil ti je dovolj dobrega, zakaj ga ne pustiš na miru?

Odgovor: 4 polna leta šikaniranja je preveč. "Uradnega". Neuradnega pa rajši ne štejem.

Vprašanje: Saj se boš z vsemi skregal. Kam boš šel potem?

Odgovor: Jaz se nisem z nikomer (s)kregal, do sredine 1997 leta sem bil v popolni defenzivi. Šel sem seveda na boljše, beri PROČ.

Vprašanje: Ti lahko še bolj škodijo?

Odgovor: NE.

Vprašanje: Kako vse to zdržiš? Meni bi se "strgalo" že zdavnaj.

Odgovor: Imam neko malo skrivnost, ki mi pomaga. Pravzaprav dve. Ostalo pa preprosto gre.
Že od nekdaj, ne samo zadnjih 7 oz. zadnje 4 leta (....haha...).

Vprašanje: Kaj pa sodelavci? Imaš kaj podpore pri njih?

Odgovor: Slovenceljni se radi širokoustijo. Ko je treba glavo nastaviti, se jim pa organ za sedenje izredno poveča, pravzaprav se kar v njega prelevijo. Na univerzi je seveda enako, enako...

Vprašanje: Kje boš pa dobil drugo službo?

Odgovor: Če v tej državi zame ne bo službe (bolje rečeno dela), mi bo resnično žal zanjo. Za državo, da ne bo pomote.

Vprašanje: Na univerzi sploh nimajo tako malih plač. Mislim, da ti ne gre tako slabo...

Odgovor: Kar se moje tiče, vprašaj najprej hišnika za njegovo (ali koga s srednjo šolo) pri nas. Potem odštej 10-20% in dobiš moje prejemke.

Druga trditev je bosa.

Vprašanje: Zakaj si tako dolgo čakal? Vse to bi lahko storil že zdavnaj.

Odgovor: Da, že zdavnaj. A vmes se je marsikaj zgodilo, nekaj je bilo znakov, da se bo zadeva umirila. Na koncu koncev sem napravil okoli tri četrtine doktorata. Tako velikega kosa pa ne pokoplješ(m) čez noč.

Vprašanje: Univerzo kot pravno osebo tožiš zaradi premajhne oz. protizakonito znižane plače. Boš tožil še zaradi ostalih zadev?

Odgovor: Da.

Vprašanje: Uh, kakšne "jajce" si spisal. Misliš, da bo kdo to bral?

Odgovor: Vem, da bo. In je tudi že (sebe ne štejem). Sicer pa lahko skočiš na kratek in jedrnat povzetek.

Vprašanje: Kdaj misliš, da bo kakšen od sodnih postopkov končan?

Odgovor: Prvi bi lahko bil končan leta 2002 - bolj proti koncu. Drugi tudi tam nekje, ostali pa kasneje. Čisto vse bo gotovo okoli leta 2005 - ob predvidevanju seveda, da bodo na univerzi šli do konca, to je se pritoževali dokler se da (odvetniki pravijo, da to vedno delajo).

Na začetek