1. V pismu me rotiš in ponižno prosiš, naj ti pišem, pravzaprav odpišem, kako naj živiš in ohraniš venec vdovstva v neomadeževani čistosti. Moja duša se veseli, moje srce se veseli, moja čustva prekipevajo, da po moževi smrti želiš biti, kar je bila tvoja mati Ticiana svetega spomina dolgo, ko je še živela z možem. Njene prošnje in molitve so uslišane. Izprosila je, da doseže v svoji edini hčerki to, kar je sama imela, ko je živela.

2. Povrhu tega pa imaš v svojem rodu veliko odliko, da se ni od Kamilovih časov¹ nobena ali redko katera iz vaše rodovine drugič poročila; zaradi tega ne zaslužiš toliko hvale, da ostaneš vdova, kakor pa bi zaslužila hudo grajo, če bi kot kristjanka tega ne ohranila, kar so skozi toliko stoletij ohranjale poganke.

2.

Kremes ves razvnet s trpko se resnobo razhudi.²

2. Veljaki se bodo vzdignili zoper moje pismo, patricijska družba bo rohnela, da sem čarovnik, in vpila, da sem zapeljivec, ki ga je treba pregnati na kraj zemlje. Če se jim zdi, naj dodajo še, da sem Samarijan; v tem bom spoznal priimek svojega Gospoda (prim. Jn 8,48). Saj nočem ločiti hčere od očeta in ne ponavljam evangeljskih besed: Pusti, da mrtvi svoje mrtve pokopljejo (Mt 8,22; Lk 9,60). Živi namreč, kdor veruje v Kristusa, kdor pa vanj ne veruje, mora seveda tudi sam tako živeti, kakor je živel on (1 Jn 2,6).

3.

2. Tako dolgo se zavedaj krvne vezi, dokler on pozna svojega Stvarnika; če pa ne, naj ti David takoj zapoje: Poslušaj, hči, glej in nagni svoje uho ter pozabi svoje ljudstvo in hišo svojega očeta; in kralj si bo zaželel tvoje lepote, zakaj on je tvoj Gospod (Ps 44,11-12). Veliko plačilo za pozabljenega očeta: Kralj si bo zaželel tvoje lepote.

3. Ker si poslušala, ker si gledala, ker si nagnila svoje uho in pozabila svoje ljudstvo in hišo svojega očeta, zaradi tega si bo kralj zaželel tvoje lepote in ti rekel: Vsa si lepa, moja prijateljica in madeža ni na tebi! (Vp 4,7). Kaj je lepše od duše, ki se imenuje božja hči in ne išče zunanje lepote! Veruje v Kristusa in s tem častihlepjem obogatena hiti ženinu naproti in ima istega za Gospoda kakor za moža.

4.

2. Ali se bojiš, da bo Furijev rod izumrl, če tvoj oče ne dobi od tebe vnučka, ki bi mu lazil po prsih in ga mazal po tilniku s svojim blatom? So vse, ki so se omožile, dobile otroke? In če so se jim otroci rodili, ali so bili svojemu rodu v čast? Ali je Ciceronov sin razodeval zgovornost svojega očeta? Ali je vaša Kornelija, ki je vzor čistosti in rodovitnosti hkrati, uživala veselje, ker je rodila svoja Grakha?⁴

3. Smešno je z gotovostjo pričakovati, kar vidiš, da mnogi nimajo ali da so izgubili, če so imeli. Komu boš zapustila toliko bogastva? Kristusu, ki ne more umreti. Koga boš imela za dediča? Istega, ki ga boš imela za Gospoda. Oče bo žalosten, Kristus pa vesel; rodbina bo žalovala, toda angeli se bodo veselili. Naj stori oče s svojim imetjem, kar hoče; ti nisi last njega, ki si se mu rodila, marveč njega, ki si se mu prerodila in ki te je drago odkupil s svojo krvjo (prim. 1 Kor 6,20).

5.

Ali boš v dolgi mladosti samevala in žalovala
brez otrok, brez sladke radosti, ki daje jo Venus?⁵

2. Kjer je sveta čistost, tam je zmernost; kjer je zmernost, tam služinčad nima dobička. Česar ne izmaknejo, menijo, da se je izmaknilo njim; upoštevajo, ne koliko ima, komur vzamejo, marveč, koliko dobijo. Kjerkoli zagledajo kristjana, se jim takoj porodi poulična psovka: Grk - slepar! Ti sejejo najgrša obrekovanja; in kar je od njih prišlo, se hlinijo, da so zvedeli od drugih, čeprav so si sami to izmislili in napihnili. Na dan pride lažniva govorica; gre v družbo matron in ko jo s svojimi jeziki premlatijo, se razširi po pokrajinah. Poglej jih! Z divjimi pogledi, pobarvanimi lici, kačjimi kretnjami in brušenimi zobmi besnijo in psujejo kristjane. Gospa,

... ki ji škrlatni plašč visi na ramah, nekaj žaltavega razlaga z hohnjavim glasom in jecljajoče, ker se ji jeziček zadeva ob zobovje.⁶

Ves zbor soglasno odpeva, vsi sedeži lajajo. Z njimi vred se oglašajo ljudje našega stanu, taki, ki jih drugi glodajo in ki sami druge glodajo, proti nam gostobesedni, zase nemi, kakor da so kaj drugega ko menihi in kakor da ne pade vse, kar se govori zoper menihe, na klerike, ki so očetje menihov. Škoda črede je sramota pastirja, kakor tudi po drugi strani zasluži hvalo menih, ki spoštuje Kristusove duhovnike in ne manjša ugleda stanu, po katerem je postal kristjan.

6.

2. Rajši posnemaj - to bom namreč velikokrat ponavljal - svojo sveto mater. Kolikorkrat se je spomnim, mi pride na misel njena gorečnost za Kristusa, strogi post, miloščina za reveže, uslužnost do božjih služabnikov, ponižnost v obleki in mišljenju ter njena v vseh rečeh pretehtana beseda.

3. Tvoj oče, ki ga spoštljivo imenujem - ne ker je konzular in patricij, marveč ker je kristjan - naj uresniči svoje ime⁸ in se veseli, da je zarodil hčer Kristusu, ne svetu. Naj rajši žaluje, da si zastonj izgubila devištvo in ostala brez sadu zakona. Kje je mož, ki ti ga je dal? Čeprav bi bil ljubezniv, čeprav bi bil dober, bi smrt vse ugrabila in konec bi pretrgal meseno vez.

4. Pograbi, prosim, priložnost in iz nuje naredi krepost! Pri kristjanih gre ne za začetek, marveč za konec. Pavel je slabo začel, pa dobro končal. Judov začetek je bil vreden hvale, toda konec je bil zaradi izdajstva preklet. Beri Ezekiela: Pravica ne bo rešila pravičnega, katerikoli dan bo grešil. In hudobija hudobnemu ne bo škodovala, katerikoli dan se bo obrnil od svoje hudobije (Ezk 33,12).

5. To je Jakobova lestev, po kateri hodijo angeli gor in dol, na kateri sloni Gospod, proži upehanim roko in trudnim korakom tistih, ki lezejo kvišku, s pogledom nase daje trdnost. Kakor pa noče smrti grešnika, marveč da se spreobrne in živi, tako sovraži mlačne in se mu naglo pristudjo (Ezk 33,11). Komur se več odpusti, bolj ljubi (prim. Lk 7,47).

7.

2. Kako more jokati nad svojimi grehi ženska, ki s solzami razkrije svojo kožo¹⁰ in zareže brazde po obrazu? To ni Gospodov nakit; to je antikristova krinka. Kako se more z zaupanjem ozreti proti nebesom, ko je stvarnik ne bo spoznal? Brez uspeha se dela mlado in laže dekliško dobo. Vdovi, ki nima več moža, da bi mu ugajala, in je po apostolovi besedi res vdova (1 Tim 5,3), ni treba nič drugega, kakor da ostane stanovitna.

3. Spominja se prejšnjih naslad, ve, kaj je izgubila, kaj je uživala. Ognjene hudičeve puščice je treba pogasiti s hladnim postom in bedenjem. Moramo ali govoriti, kakor pristoja naši obleki, ali se oblačiti, kakor govorimo. Čemu naj kaj drugega oznanjamo in kaj drugega kažemo v dejanju? Jezik govori o čistosti, vse telo pa razodeva nesramežljivost.

8.

2. Duša, ki greši, bo umrla (Ezk 18,4). Grehi nekaterih ljudi so že prej očitni in gredo pred njimi v sodbo, pri drugih pa so vidni šele pozneje. Podobno so že prej očitna tudi dobra dela, a tudi tista, ki niso takšna, se ne morejo skriti (1 Tim 5,24-25). Smisel pa je tale: Nekateri grešijo tako predrzno in očitno, da takoj, ko jih vidiš, veš, da so grešniki. Druge pa, ki zvito prikrivajo svoje grehe, spoznamo šele, če vidimo njihovo kasnejše življenje.

3. Podobno so tudi dobra dela pri nekaterih očitna, pri drugih pa jih opazimo šele po dolgem občevanju. Čemu naj se torej ponašamo s čistostjo, ki ji ne bo nihče verjel, če nima s seboj spremljevalk in družic, vzdržnosti in zmernosti? Apostol zatira svoje telo in ga daje v sužnost duhu, da ne bi sam prestopal, kar drugim oznanja (prim. 1 Kor 9,27) Ali je lahko mlada ženska, če ji jedi vnemajo telo, brez skrbi za čistost?

9.

2. Marsikdo premaga lakomnost in jo skupaj z denarnico da stran; obrekljivi jezik poboljšaš s prostovoljnim molkom; telesno lepotičje in gizdava obleka se da zamenjati v eni uri; vsi drugi grehi so zunaj, in kar je zunaj, se lahko zavrže: samo poltenost, ki jo je Bog vsadil v človeka zaradi rojevanja otrok, se razbohoti v pregreho, če gre preko svojih mej in po neki naravni postavi sili k telesni združitvi.

3. Naloga velike kreposti in skrbne čuječnosti je torej, da premagaš, kar si od rojstva: da v mesu ne živiš po mesu, da se vsak dan boriš s seboj in da sovražnika, ki je v tebi skrit, z Argovimi sto očmi - kot pravi bajka - oprezuješ. To je, kar je apostol povedal z drugimi besedami: Vsak greh, ki ga človek stori, je izven telesa, kdor pa nečistuje, greši proti lastnemu telesu (1 Kor 6,18).

4. Zdravniki in tisti, ki so pisali o lastnostih človeškega telesa, zlasti Galen v knjigah Peri hygieinon,¹¹ trdijo, da gori v telesih dečkov in mladeničev ter mož in žena v zreli dobi notranji ogenj in da tej starosti škodujejo jedi, ki množijo vročino, pač pa je zdravju v prid, uživati hladne jedi in pijače; prav tako pa starim ljudem, ki jih muči nahod in mraz, koristijo tople jedi in stara vina.
5. Zaradi tega je tudi Odrešenik dejal: Varujte se, da vaša srca ne bodo obtežena s požrešnostjo in pijanostjo in s skrbmi tega sveta (Lk 21,34). In apostol veleva: Ne opijajte se z vinom, v čemer je razbrzdanost (Ef 5,18). Ni čudno, če je Stvarnik tako mislil glede posode, ki jo je naredil, ko je že komediograf, ki hoče spoznavati in opisovati človeške navade, dejal:

Brez Cerere in Bakha zebe Venero.¹²

10.

2. Potem pa se ogiblji vseh jedi, ki delajo vročino. Ne govorim samo o mesu, ki o njem izvoljeno orodje¹³ sodi: Dobro je, vina ne piti in mesa ne jesti (Rim 14,21), ampak tudi med sočivjem se varuj vsega, kar napihuje in otežuje; vedi, da mladim kristjanom nič tako ne koristi kot uživanje zelišč. Zato pravi drugje: Slabotni, naj je zelišča (Rim 14,2). Telesno vročino je treba ohladiti s hladnejšo hrano.¹⁴

3. Če so se trije dečki in Daniel hranili s sočivjem, so bili pač dečki in še niso prišli do ponve, v kateri je babilonski kralj starca cvrl sodnika.¹⁵ Nam ni za telesno lepoto, ki je na njih poleg izredne božje milosti zasijala zaradi take hrane, marveč za duševno moč, ki premaga slabost mesa.

4. Zaradi tega tudi nekateri, ki želijo živeti čisto, sredi poti obnemorejo, ker menijo, da so zdržni, če se vzdržijo le mesa, želodec pa napolnijo s sočivjem, ki je neškodljivo, če ga zmerno in po malem uživaš. In, da povem, kar mislim, nič ne vname telesa in ne razdraži rodil tako zelo, kakor neprebavljena jed in krčevito riganje.

5. Rajši se ti, moja hči, nekoliko zamerim zaradi nedostojne besede kakor zaradi stvari.¹⁶ Karkoli je izvor sle, imej za strup. Zmerna jed in zmeraj lačen želodec je boljši kot tridnevni post; mnogo boljše je, vsak dan pomalem kot pa le redko do sitega jesti. Najboljši je tisti dež, ki počasi pada na zemljo. Ploha in hud naliv razorje njive.

11.

2. Ljubezen do lepotičja in draguljev in svilenih oblek prenesi na znanje Svetega pisma. Pojdi v obljubljeno deželo, kjer se cedi mleko in med. Uživaj pšenični kruh in olje; oblači se z Jožefom v pisana oblačila; kakor Jeruzalem si prebodi ušesa (Prim. 2 Mz 21,6; 5 Mz 15,17) z božjo besedo, da bodo na njih visela dragocena zrna nove setve. Imaš svetega Eksuperija,¹⁸ moža preizkušene starosti in vere, ki naj te s svojimi opomini pogosto poučuje.

12.

2. Vsakemu, kdor te poprosi, daj, zlasti pa svojim domačim po veri (prim. Gal 6,10): nage oblači, lačnim dajaj jesti, bolnike obiskuj. Kolikokrat iztegneš roko, misli na Kristusa. Varuj se, da ne boš množila tujega bogastva, ko tvoj Gospod prosi vbogajme.

13.

2. Vse je sicer dovoljeno, a ni vse koristno (1 Kor 6,12). Naj ne hodi s teboj kot privesek ne skodran oskrbnik ne zal bratranec ne belo napudran in rdeče pobarvan spremljevalec. Pogosto se da presoditi značaj gospodaric po vedenju dekel. Išči družbo svetih devic in vdov, in če pride potreba, da se pogovarjaš z moškimi, ne odklanjaj prič in se pogovarjaj le tako zaupno, da se ne zmedeš in ne zardiš, če kdo pride. Zrcalo duha je obraz in molčeče oči izdajajo srčne skrivnosti.

3. Nedavno smo videli nekega nesramneža, kako je krožil po vsem orientu. Trušč, starost, lišp, obleka, vedenje, neizbrana druščina, slastne pojedine in kraljevsko razkošje - vse je bilo tako, kakor da se gosti Neron in Sardanapal.¹⁹ Rana drugih bodi nam svarilo. Če je brezbožnik tepen, se nespametnež zmodri (Prg 19,25). Sveta ljubezen ne pozna nepotrpežljivosti. Prazna govorica kmalu utihne in poznejše življenje sodi o prejšnjem.

4. Ni mogoče, da bi šel kdo skozi to življenje, ne da bi ga ljudje ogrizli; hudobnežem je tolažba, da dobre obrekujejo, ker menijo, da število grešnikov manjša velikost grehov. Vendar pa ogenj v slami naglo ugasne in visok plamen se polagoma poleže, če ni netiva. Če je lani govorica lagala ali če je raznašala resnico: naj preneha greh, pa bo prenehala tudi govorica.

5. To pravim ne iz strahu, da je glede tebe kaj narobe, marveč, ker me iz ljubezni skrbi, čeprav je vse varno. O, da bi videla svojo sestro,²⁰ in bi mogla vpričo sebe slišati besedo iz njenih svetih ust, bi našla močnega duha v majhnem telesu;²¹ slišala bi, kako vsi zakladi Stare in Nove zaveze žare iz njenega srca. Post ji je igrača, molitev zabava. V rokah drži bobenček kakor Marija, in ker je faraon utonil, začenja kot prva v zboru devic: Pojmo Gospodu, zakaj slavno se je poveličal: konja in jezdeca je vrgel v morje (2 Mz 15,20-21).

6. Take pevke vadi za Kristusa, take harfistke vzgaja za Odrešenika. Tako preživlja dan, tako preživlja noč; pripravljeno ima olje za svetilke in pričakuje ženina. Posnemaj torej še ti svojo sorodnico! Naj ima Rim, kar ima Betlehem, ki je vse manjši od rimskega mesta.

14.

2. Veseli naj se in naj ti pomaga tvoj plemeniti oče; naj se uči pri hčeri, česar se je bil učil pri ženi. Glava mu je že osivela, kolena se tresejo, zobje izpadajo, po nelepem čelu čas reže brazde,²² smrt čaka pred vrati, grob je blizu: hočemo ali nočemo, stari smo. Vsak naj si preskrbi živež, ki je potreben za dolgo pot. S seboj naj vzame, kar bo nerad pustil, ali pravzaprav pred seboj naj pošlje v nebesa, kar mu bo požrla zemlja, če ne bo dal na varno.

15.

2. In to - fej! - je pretveza, da se zopet poroče, kar bi moralo preprečiti možitev, četudi bi ne bilo drugih vzrokov. Mati pripelje svojim otrokom v hišo ne rednika, ampak sovražnika, ne očeta, ampak krutega gospodarja. Od sle razvneta ne misli na sad svojega telesa in med svojimi malčki, ki se svoje revščine še ne zavedajo in je med njimi nedavno žalovala, se lepotiči kot nova nevesta. Kaj govoriš o skrbi za imetje, kaj o svojeglavi služinčadi! Priznaj svojo sramoto! Nobena moža ne vzame zato, da ne bi potem pri možu spala. Če pa je res ne žene sla, kakšna prevelika blaznost je to, če proda čistost kakor vlačuga, da bi pomnožila bogastvo, in če zaradi malo vrednega in minljivega imetja omadežuje sramežljivo spodobnost, ki je dragocena in večne vrednosti?

3. Če imaš otroke, kaj še koprniš po možitvi? Če jih nimaš, zakaj te ni strah nerodovitnosti, ki ti je znana, in daješ negotovi reči prednost pred gotovo čistostjo? Zdaj se ti piše ženitovanjsko pismo, da te bodo prav prav kmalu silili, da naredi oporoko. Mož se bo hlinil bolnega, in kar bi želel, da bi ti na smrtni postelji naredila, bo naredil on, ki bo hotel še živeti.²³ Če pa boš morda z drugim možem imela otroke, se bo razvnel domač prepir in boj v hiši. Ne boš smela ljubiti svojih otrok, ne enako ljubeznivo pogledati nje, ki si jih rodila. Skrivaj jim boš dajala jesti; (drugi mož) bo rajnega sovražil, in če ne boš tudi ti sovražila otrok, bo jasno, da še ljubiš njihovega očeta.

4. Če te pa vzame vdovec, ki ima otroke prvega zakona, bodo z vsemi komediografi in mimografi²⁴ in znanimi zbadljivkami retorjev vpili nad prekruto mačeho, četudi te bo sama ljubeznivost. Če bo tvoj pastorek zbolel in ga bo glava bolela, bodo kričali, da si mu zavdala. Če mu ne boš dala jesti, bodo kričali, da nimaš srca, če pa mu boš dala, bodo govorili, da si slabo ravnala. Prosim te, kaj ima drugi zakon tako dobrega, da bi utegnilo odtehtati te zoprnosti?

16.

2. Spomnimo se vdove v Sarepti, ki je najprej utešila Elijevo lakoto, ne misleč na svojo rešitev in rešitev svojih otrok, tako da je bila pripravljena še tisto noč s sinom vred umreti in rajši priti ob življenje kot ob zasluženje miloščine; s prgiščem moke si je pripravila seme za Gospodovo žetev. Moko je vsejala in oljni vrč je zrastel. V Judeji ni bilo žita, zakaj pšenično zrno je tamkaj umrlo, pri poganski vdovi pa je teklo olje v potokih.

3. V Juditini knjigi - seveda, če jo kdo hoče priznati²⁵ - beremo o vdovi, ki je od posta shujšala in bila v grdi žalni obleki, da ni obžalovala moževe smrti, marveč da je na telesu umazana hrepenela po (nebeškem) ženinu. Gledam njeno roko, oboroženo z mečem, krvavo desnico, vidim Holofernovo glavo, ki jo nese iz sovražnega tabora! Ženska je premagala moške, čistost je obglavila slo; nato je naglo zamenjala obleko in si zopet nadela zmagovito žalno oblačilo, čistejše kakor katerokoli svetno prazniško.

17.

2. Noema, kar po grško pomeni parakeklemene, mi bi lahko rekli "potolažena", je po smrti moža in sinov v tujini, prinesla čistost nazaj domov; in hraneč se s tem živežem je obdržala pri sebi svojo moabsko snaho, da se je izpolnila Izaijeva napoved: "Pošlji, Gospod, jagnje, gospodovalca zemlje, iz Petre v puščavi k hribu sionske hčere" (Iz 16,1).

3. Prihajam do vdove v evangeliju, uboge vdove, bogatejše od vsega izraelskega ljudstva, ki je vzela gorčično zrno in zamesila kvas v tri mere moke, to je, izpoved Očeta in Sina pomešala z milostjo Svetega Duha in vrgla dva novčiča v zakladnico.

4. Kar je imela premoženja, in vse svoje bogastvo iz obeh zavez je darovala veri. To sta dva serafa, ki Trojico trikrat slavita in sta skrita v zakladih cerkve. Zato žerjavica, ki jo primeš s kleščami obeh zavez, očiščuje grešnikove ustnice.

18.

2. Ana je sedem let po svojem devištvu preživela z možem, ta pa sedem mesecev; ona je pričakovala Kristusov prihod, ta se ga je trdno oklenila, ko ga je našla; ona je opevala jokajoče dete, ta oznanja njegovo zmago; ona je o njem pravila vsem, ki so pričakovali Izraelovo odrešenje, ta pa z odrešenimi kliče pogane: "Brat ne reši, mar reši človek?" (Ps 48, 8) in iz drugega psalma: "Človek je bil rojen v njem²⁶ in Najvišji sam ga je utrdil" (Ps 86,5).

3. Vem, da sem nekako pred dvema letoma izdal knjigi zoper Joviniana;²⁷ v njih sem ugovore, povzete iz mest, kjer apostol dovoljuje drugi zakon, z ugledom Svetega pisma zavrnil. Ni torej treba iste reči znova pisati, ker moreš tam posneti, kar sem pisal. Samo na to te hočem opomniti, da ne bom šel preko meja pisma: Vsak dan pomisli, da boš umrla, pa ti nikoli ne bo prišla na misel druga možitev.

Na prvo stran.