1. S kolikšno vnemo in ljubeznijo sem si prizadeval, da bi skupaj živela v puščavi, ve samo tvoje srce, priča najine prijateljske ljubezni. S kakšnimi tolažbami, s kakšno bolečino in s kakšnimi vzdihi sem te spremljal, ko si odšel, spričuje tudi tole pismo, saj vidiš, da so ga orosile solze. Toda ti si kakor razvajen deček zavrnjene prošnje posladkal z dobrikanjem. Jaz, preprosta duša, pa nisem vedel, kaj naj bi bil počel.

2. Naj bi molčal? Toda, kar sem vroče želel,¹ nisem mogel prikriti s skromno besedo. Naj bi te še prisrčneje rotil? Toda nisi hotel poslušati, ker nisi bil vnet kakor jaz. Edino, kar more storiti zavržena ljubezen, je storila: ker te ni mogla zadržati pri sebi, te zdaj išče daleč od sebe. Ker si torej sam, ko si odhajal, prosil, naj ti pišem in te povabim, ko se preselim v puščavo - in sem ti to obljubil -, te vabim: Hitro pridi!

3. Nikar se ne spominjaj nekdanjih udobnosti! Puščava ljubi ljudi, ki so se vsemu odpovedali. Tudi naj te ne plaši prejšnje težavno potovanje. Če veruješ v Kristusa, veruj tudi njegovim besedam: "Iščite najprej božjega kraljestva in vse to se vam bo navrglo."² Ne jemlji s seboj ne torbe ne palice;³ dovolj bogat je, kdor je ubog s Kristusom.

2.

1. Toda kaj počenjam? Naj te neprevidnež zopet prosim? Stran s prošnjami, proč z dobrikanjem! Užaljena ljubezen se mora jeziti. Če si me preslišal, ko sem te prosil, me boš morda poslušal, ko te bom zmerjal. Kaj delaš v očetovi hiši, mehkužni vojščak? Kje je okop? Kje jarek? Kje zima pod šotori? Prisluhni trobenti iz nebes! Glej, na oblakih prihaja vojvoda v orožju bojevat se za svet! Glej, dvorezni meč, ki prihaja iz kraljevih ust,⁴ pokosi vse, kar mu pride naproti! Ti pa pojdeš iz spalnice v bojno vrsto, iz sence stopiš na sonce?

2. Telo, navajeno suknje, ne prenese težkega oklepa; s platneno čepico pokrita glava ne mara čelade; od brezdelja mehko roko trdi mečev ročaj ožuli. Poslušaj razglas svojega kralja: "Kdor ni z menoj, je zoper mene, in kdor ne zbira z menoj, raztresa."⁵ Spomni se dneva, ko si bil potrjen za vojaka, ko si bil pri krstu s Kristusom pokopan, ko si prisegel sveto prisego, da ne boš zaradi Kristusovega imena prizanesel ne materi ne očetu. 3. Glej, sovražnik v tvojih prsih skuša usmrtiti Kristusa! Glej, sovražni tabor hlepi po denarju,⁶ ki si ga dobil na roko ob novačenju. Četudi ti tvoj mali nečak visi na vratu, četudi ti mati z razpetimi lasmi in raztrganimi oblačili kaže prsi, s katerimi te je dojila, četudi oče leži na pragu: stopi čez očeta in s suhimi očmi pohiti k praporu križa! Je svojska bogovdanost, da si v teh rečeh brez srca.

3.

1. Kasneje pride dan, ko se kot zmagovalec vrneš domov, ko stopiš kot junak z vencem na glavi v nebeški Jeruzalem. Tedaj boš dobil domovinsko pravico s Pavlom; tedaj boš tudi svojim staršem izprosil državljansko pravico; tedaj boš prosil tudi zame, ki sem te spodbodel, da si zmagal. Dobro vem, kaj porečeš, da te zdaj ovira in zadržuje.

2. Nimam jeklenih prsi in trdega srca; ni me rodil kremen in niso me dojile hirkanske⁷ tigre. Tudi mi smo izkusili take reči. Zdaj se te z mehkimi rokami oklepa ovdovela sestra; zdaj ti služabniki, s katerimi si zrasel, govore: "Pri kom bomo služili, če nas ti zapustiš?" Zdaj ti tudi tvoja nekdanja pestunja, danes stara ženska, in tvoj vzgojitelj, ki si mu takoj za očetom dolžan ljubezen, kličeta: "Kmalu bova umrla; počakaj in naju pokoplji!"

3. Nemara podvaja ovire tvoja mati z usahlimi prsmi in razoranim čelom, ko ti ponavlja staro uspavanko. Naj ti povrhu še tvoji učitelji govore:

"...sloni na tebi teža vse hiše."⁸

Te vezi lahko raztrga ljubezen do Boga in strah pred peklom.

4. Seveda veleva Sveto pismo, da je treba starše poslušati; toda kdor jih ljubi bolj ko Kristusa, pogubi svojo dušo. Sovražnik vihti meč, da bi me usmrtil, jaz pa se bom oziral na materine solze? Ali bom zaradi očeta zapustil Kristusovo vojsko, ko mu zaradi Kristusa nisem dolžan pogreba,⁹ ki ga zaradi njega (Kristusa) vsem dolgujem? Ko je Gospod šel v trpljenje, mu je bil plahi Petrov nasvet v spotiko.¹⁰

5. Ko so bratje zadrževali Pavla, da ne bi šel v Jeruzalem, jim je odgovoril: "Kaj počnete, da jokate in mi trgate srce? Pripravljen sem ne samo biti zvezan, ampak v Jeruzalemu tudi umreti zaradi imena Gospoda Jezusa Kristusa."¹¹

6. Ta stenolom ljubezni do sorodnikov, ki ruši vero, se mora odbiti ob zidu evangelija. "Moja mati in moji bratje so ti, ki spolnjujejo voljo mojega Očeta, ki je v nebesih."¹² Če verujejo v Kristusa, naj me podpro, ko grem v boj zaradi njegovega imena. Če pa ne verujejo, naj mrtvi pokopljejo svoje mrtve.¹³

4.

1. "To pa", porečeš, "velja samo za mučeništvo."¹⁴ Motiš se, brat, motiš, če misliš, da kristjan kdaj ni preganjan. Prav takrat te sovražniki najhuje napadajo, ko ne veš, da te napadajo. Naš nasprotnik hodi okrog kakor rjoveč lev in išče, da bi koga požrl,¹⁵ ti pa meniš, da miruje. "On sedi v zasedi z bogatini, da bi nedolžnega na skrivaj umoril. Njegove oči ogledujejo ubogega. Na skrivnem zalezuje kakor lev v svojem brlogu; zalezuje, da bi zgrabil siromaka,"¹⁶ ti pa, ki boš kmalu plen, sladko spiš v senci košatega drevesa.

2. Zategadelj¹⁷ me zasleduje razkošnost, zategadelj skuša vdreti lakomnost, zategadelj mi hoče trebuh biti za boga¹⁸ namesto Kristusa, me priganja sla, da bi Svetega Duha, ki prebiva v meni, pregnal in oskrunil njegov tempelj, zalezuje me, pravim, sovražnik, ki

"... imen ima tisoč,

tisoč škodljivih zvijač."¹⁹

In jaz nesrečnež se bom imel za zmagovalca, ko me bo ujel!

5.

1. Če pretehtaš, predragi brat, naštete pregrehe, nikar ne meni, da so lažje od malikovanja. Rajši poslušaj apostola, ki takole sodi: "To namreč vedite in umevajte, da noben nesramnež ali nečistnik ali lakomnik, kar pomeni malikovalec, nima deleža v Kristusovem in božjem kraljestvu."²⁰

2. In čeprav je Bogu povsem nasprotno, kar je hudičevega, in je vse, kar je hudičevega, malikovalstvo, ker vsi maliki služijo hudiču, je vendar še na drugem mestu posebej, izrecno in odločno povedal: "Zamorite torej ude, ki so na zemlji, in odpravite nesramnost, nečistost, zlo poželjivost in lakomnost, ki so malikovalstvo; zaradi teh prihaja božja jeza."²¹

3. Ni samo to malikovanje, če kdo z dvema prstoma potrosi kadila v žerjavico na oltarju ali zajme s čašo vina iz posode in ga izlije. Tisti naj taji, da je lakomnost malikovalstvo, kdor more imeti za pravično, da je bil Gospod prodan za trideset srebrnikov; naj taji, da je v sli bogoskrunstvo, toda le tisti, kdor je Kristusove ude in živo, Bogu prijetno daritev²² oskrunil z zločinsko grdobijo, kjer se javno streže pohoti; naj ne priza, da je goljufija malikovalstvo, toda le, kdor je podoben tistima, ki ju je v Apostolskih delih zadela nagla kazen, ker sta utajila del cene za prodano posest.²³

4. Glej, brat, da ne smeš pridržati nič svojega. "Nobeden," pravi Gospod, "ki se ne odpove vsemu, kar ima, ne more biti moj učenec."²⁴

6.

1. Zakaj si s plahim srcem kristjan? Poglej zapuščeno mrežo in zapuščenega očeta, poglej cestninarja, ki je vstal od mitnice in takoj postal apostol.²⁵ Sin človekov nima, kamor bi svojo glavo naslonil:²⁶ ti pa meriš s koraki široke stebrenike in velikanske prostore v svoji hiši, pričakuješ svetne dediščine, Kristusov sodedič! Razloži si vendar besedo "menih",²⁷ saj tako ti je ime! Kaj delaš med množico, ko si pa "sam"?

2. Ta opomin dajem s plahim glasom vsem, ki gredo na morje in še ne vedo, kaj je vihar; ne kot izkušen brodar, ki sta mu ladja in blago nepoškodovana, marveč kot človek, ki ga je pred nedavnim vrglo na breg, ko se mu je ladja raztreščila. V tem divjanju valov Karibda razkošja požira duše; tam si sla nadeva deviški obraz in lokavo smehljaje se kakor Scila vabi čistost v pogubo. Tu je tuja obala, tu je hudič morski ropar, ki s svojimi tovariši nosi okove, da bi jih nadel ugrabljenim. Nikar ne zaupajte, nikar ne bodite brezskrbni!

3. Čeprav se ti morje smeje kakor mirno jezero, čeprav se hrbet mirujoče prvine komaj naježi od lahke sapice, so na tej širni planoti gore; znotraj je skrita nevarnost, znotraj je sovražnik. Pripravite vrvi, zvijte jadra, na vrhu postavite križ za prapor! Ta tišina pomeni vihar.

4. Pa morda porečeš: "Kaj torej? Ali tisti, ki žive po mestih, niso kristjani?" Toda s teboj je drugače kot z drugimi. Poslušaj Gospoda, ki pravi: "Če hočeš popoln biti, pojdi, prodaj vse, kar imaš, in daj ubogim in hodi za menoj!"²⁸ Ti si obljubil, da hočeš biti popoln. Kajti, ko si pustil vojaščino in sklenil biti samski zaradi nebeškega kraljestva, kaj drugega si pričel kot popolno življenje? Popoln Kristusov služabnik pa nima nič drugega razen Kristusa. Če pa ima kaj drugega poleg Kristusa, ni popoln. In če ni popoln, četudi je Bogu obljubil, da bo popoln, se je prej zlagal. "Usta pa, ki lažejo, umorijo dušo."²⁹

5. Torej, da zaključim: Če si popoln, zakaj želiš očetovega premoženja? Če pa nisi popoln, si prevaral Gospoda. V evangeliju pa grmi božji glas: "Ne morete služiti dvema gospodoma!"³⁰ Ali si kdo drzne Kristusa postaviti na laž, da bi služil mamonu in Gospodu? Mnogokrat kliče: "Če hoče kdo hoditi za menoj, naj se odpove samemu sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj."³¹ In jaz, z bremenom zlata na ramah, menim, da hodim za Kristusom? "Kdor pravi, da veruje v Kristusa, mora tudi sam tako živeti, kakor je on živel."³²

7.

1. Če pa ničesar nimaš - vem, da mi boš tako odgovoril - zakaj se ne bojuješ, ko si tako dobro pripravljen za vojsko? Pa morda misliš, da boš to storil v svoji domovini, čeprav Gospod v svoji ni delal čudežev. In zakaj to? Spoštljivo sprejmi razlog: "Noben prerok ne uživa časti v svoji domovini."³³ "Ne iščem časti," mi porečeš; "meni je dovolj moja čista vest." Tudi Gospod je ni iskal, saj je pobegnil, da bi ga množica ne postavila za kralja.³⁴

2. Toda, kjer ni časti, tam je preziranje; kjer je preziranje, tam so pogostne žalitve; kjer so žalitve, tam je srd; kjer je srd, tam ni miru; kjer pa ni miru, tam se duh pogosto raztresa; kjer pa gorečnost zaradi vznemirjanja pojema, začne nekaj manjkati; kjer pa kaj manjka, se ne dá reči, da je popolno. To sklepanje dá tale zaključek: Menih ne more biti v svoji domovini popoln. Kdor pa noče biti popoln, greši.

8.

1. Pregnan s tega oporišča se boš skliceval na klerike. Si bom morda o teh, ki gotovo prebivajo po svojih mestih, upal reči kaj neugodnega? Nikdar ne bom o njih kaj slabega govoril, kajti oni so apostolski nasledniki in s svojimi posvečenimi usti pripravljajo Kristusovo telo; po njih smo tudi mi postali kristjani. Imajo ključe nebeškega kraljestva in sodijo - bi dejal - že pred sodnim dnem. S svojo trezno zdržnostjo ohranjajo Gospodovo nevesto. Toda, kakor sem že prej omenil, drugačna je zadeva menihov in drugačna zadeva svetne duhovščine.

2. Duhovniki pasejo ovce; mene vodijo na pašo. Oni žive pd oltarja; meni pa se kot nerodovitnemu drevesu sekira nastavi na korenino, če ne prinesem daru k oltarju. Niti na uboštvo se ne morem sklicevati, ker je Gospod v evangeliju pohvalil staro vdovo, ki je spustila v puščico dva novčiča, ki ju je še imela.³⁵ Ne smem sedeti pred duhovnikom; on ima, če bi jaz grešil, oblast, izročiti me satanu v pogubo mesa, da se duša reši.³⁶

3. Tudi v Stari zavezi so človeka, ki ni poslušal duhovnikov, gnali iz taborišča in ljudstvo ga je kamnalo ali pa je moral upogniti glavo pod meč, da je svojo krvjo izbrisal svojo upornost.³⁷ Zdaj pa neposlušnega obglavi duhovni meč ali raztrgajo besna žrela hudobnih duhov, ko ga Cerkev izloči.

4. Četudi te bratje spodbujajo k takemu povišanju z dobro mišljenim vljudnim prigovarjanjem, se bom povišanja veselil, toda bal - padca. "Če kdo hrepeni po škofovski službi, si želi dobrega dela."³⁸ Vem to. Toda dostavi še, kar sledi: "Takšen pa mora biti brez graje, ene žene mož, trezen, čist, razumen, dostojen, gostoljuben, sposoben za poučevanje, ne pijanec, ne pretepač, ampak krotek."³⁹

5. In ko je razložil vse drugo glede škofa, govori z nič manjšo skrbnostjo o tretji stopnji in pravi: "Enako naj bodo diakoni dostojni, ne dvojezični, ne vdani obilnemu vinu, ne željni umazanega dobička; naj opravljajo versko službo v čisti vesti. Tudi ti naj se prej preskušajo in potlej naj upravljajo službo, če bodo brez graje."⁴⁰

6. Gorje človeku, ki pride k večerji, pa ni svatovsko oblečen! Nič drugega ne more pričakovati, kot ga sliši besedo: "Prijatelj, kako si prišel semkaj, ko nimaš svatovskega oblačila?" in da Gospod zapove služabnikom: "Proč z njim! Zvežite mu roke in noge in ga vrzite ven v temo, kjer bo jok in škripanje z zobmi."⁴¹

7. Gorje tistemu, ki prejeti talent zavije v prtič in ohrani samo to, kar je prejel, drugi pa delajo dobičke! Zadela ga bo pač srdita Gospodova beseda: "Malopridni in leni služabnik! Zakaj nisi dal mojega denarja menjalcem in jaz bi ga ob svojem prihodu terjal z obrestmi?"⁴² To se pravi: Pred oltarjem bi moral odložiti, česar ne moreš nositi.⁴³ Kajti, kakor dolgo zadržuješ ti, malomarni kupčevalec, denar pri sebi, tako dolgo delaš napoto drugemu, ki bi utegnil denar podvojiti. Kakor pride torej tisti, ki duhovniško službo dobro opravlja, na visoko stopnjo, tako bo oni, ki nevredno pristopi h Gospodovem kelihu, grešil nad Gospodovim telesom in Gospodovo krvjo.⁴⁴

9.

1. Niso vsi škofje pravi škofje. Gledaš Petra; poglej pa tudi Juda. Obračaš oči na Štefana; obrni jih tudi na Nikolaja, ki ga je Gospod obsodil v Razodetju;⁴⁵ ta je izmislil tako ogabne in grde reči, da je iz te korenine pognala kriva vera ofitov.⁴⁶ Naj torej vsak sebe presodi in tako pristopi.⁴⁷ Cerkveno dostojanstvo ne naredi kristjana. Stotnika Kornelija je napolnila milost Svetega Duha, ko je bil še pogan.⁴⁸ Deček Danijel sodi duhovnika.⁴⁹ Amos, ki je trgal smokve, je nepričakovano postal prerok.⁵⁰ Pastirčka Davida izbere Bog za kralja.⁵¹ Najmanjšega učenca Jezus najbolj ljubi.⁵²

2. Sedi, brat, na nižje mesto, da ti bodo veleli, pomakniti se više, če pride nižji.⁵³ Na koga se Gospod ozira, če ne na ponižnega in krotkega in nanj, ki se trese pred njegovo besedo?⁵⁴ Komur se več zaupa, se od njega več terja: "Mogočni bodo močno kaznovani."⁵⁵ Nihče naj se ne hvali le s tem, da je ohranil čistost telesa, ko pa bodo ljudje na sodni dan dajali račun za vsako prazno besedo, ki jo govore,⁵⁶ ko je celo sramotenje brata greh kakor umor.⁵⁷

3. Ni lahko biti na Pavlovem mestu, stati na stopnji onih, ki s Kristusom že kraljujejo, da ne pride angel, ki bo raztrgal zaveso v tvojem templju, ki bo premagal tvoj svečnik z njegovega mesta!⁵⁸ Če hočeš zidati stolp, preračunaj stroške za delo, ki ga začenjaš.⁵⁹ Sprijena sol ni za nič drugega, kot da jo vržejo stran⁶⁰ in jo svinje pohodijo. Če menih pade, bo duhovnik zanj prosil. Kdo pa bo prosil, če pade duhovnik?

10.

1. Ker pa je moj govor odplul iz skalnatih krajev in je rahli čolnič med čermi, izvotljenimi od penečih se valov, zaplaval na prosto morje, je treba jadra nastaviti vetrovom; prišli smo mimo kleči težavnih vprašanj, zato moramo kakor veseli mornarji zapeti veselo pesem.⁶¹

2. O puščava, zelena od Kristusovih cvetlic! O samota, kjer raste kamenje, s katerim se v Razodetju⁶² zida mesto velikega kralja! O pustinja, ki se raduje božje bližine! Kaj delaš, brat, med svetom, ko si večji od sveta? Doklej te bodo dušile sence hiš? Doklej te zaklepala ječa zadimljenih mest? Verjemi mi: nekaj več od svetlobe vidim! Tu lahko odložiš breme svojega telesa in poletiš v čisto nebesno svetlobo.⁶³

3. Ali se morda bojiš uboštva? Toda Kristus blagruje uboge. Te morebiti plaši napor? Toda noben borilec si brez znoja ne pribori venca. Misliš na hrano? Toda vera ne čuti lakote. Te je strah izstradane ude položiti na trda tla? Toda Gospod leži pri tebi. Se ti gnusijo nepočesani lasje na umazani glavi? Toda Kristus je tvoja glava. Te straši prostrana puščava brez meja? Toda v duhu se sprehajaj po raju. Kolikorkrat se boš v mislih povzpel tja, tolikokrat te ne bo v puščavi. Grintava koža se brez kopeli lepi? Toda kdor se je enkrat v Kristusu okopal, se mu ni treba spet umivati.⁶⁴

4. Kratko in malo, poslušaj, kaj odgovarja apostol vsem ugovorom: "Trpljenje sedanjega časa se ne dá primerjati s slavo, ki se bo razodela nad nami."⁶⁵ Premehkužen si, predragi, če hočeš tukaj s svetom uživati veselje, pozneje pa s Kristusom kraljevati.

11.

1. Pride, da, pride dan, ko si bo to minljivo in umrljivo nadelo neminljivost in neumrljivost.⁶⁶ Tedaj blagor služabniku, ki ga bo Gospod našel čuječega.⁶⁷ Takrat bo ob glasu trobente trepetala zemlja in narodi na njej, ti pa se boš veselil. Pred Gospodom, ki prihaja sodit, bo svet žalostno vpil in rod za rodom se bo trkal na prsi. Nekdaj premogočni kralji se bodo tresli brez varstva in straže. Razkrinkana bo Venera s svojim pamžem.⁶⁸ Pred sodnika bo postavljen Jupiter, ki bo takrat res ognjen;⁶⁹ privedli bodo tudi neumnega Platona z njegovimi učenci; Aristotelu njegovi dokazi ne bodo nič koristili.

2. Tedaj se boš ti, neizobraženec in revež, radoval in smejal in govoril: "Glejte, to je moj križani Bog, glejte, to je sodnik, ki je v plenice povit jokal v jaslih. To je tisti sin delavca in dninarice;⁷⁰ to je tisti, ki je v materinem naročju pred človekom bežal v Egipt, čeprav je bil Bog. To je tisti, ki so ga ogrnili v škrlatni plašč, venčali s trnjem; to je tisti, ki so ga imeli za čarovnika, obsedenca, Samarijana. Poglej, Jud, roke, ki si jih prebodel; poglej, Rimljan, stran, ki si jo presunil. Poglejte, ali je to tisto telo, ki ste trdili, da so ga učenci ponoči skrivaj odnesli." Da boš mogel tako govoriti, brat, da boš mogel med temi biti, kakšen trud ti bo zdaj pretrd?

Na prvo stran.