Ko je stari Leskovec doma popravljal planinsko cerkveno uro, sta ključarja imela manj dela, ker je ni bilo treba navijati. Od tod verzi pod številki 8 in 9.

Kapo, rudniški nadzornik. Samariva je bil pač italijanski kapo.
Štempl, rudniški opornik.
Hunt, rudniški voziček na tirih.
Luogarca, Luogarjeva žena. Prišla je v Cerkno po moža, ki se je tam malo zakasnil v neki gostilni. Domov se ji je upiral iti kar v verzih.
Laurin, hišni gospodar v Cerknem.
Hiša pri Kalarju je bila v Jugoslaviji, onstran nekdanje rapalske meje. Kuhanje in pitje žganja je bilo v Italiji močno omejeno.
Jerieb Matiuš, Sušnkau Matiuš.
Mašiera prt na grič, k Trieunu.
Izuerc, hišni gospodar med Joškovcem (Podpleče) in Kopačnico. Tudi Jezbirc, Ezbirc, Zuierc. Po drugi vojni so tam delali vsakovrstno posodje iz dog.
Raduna, obvezna oddaja žganja pod Italijo.

Verza v italijanščini pomenita: Kmečki radio je kakor pujs, za pusta ga je treba pokončati.

Grof Luigi Cadorna (4. september 1850 - 21. december 1928), poveljnik italijanskih oboroženih sil na soški fronti med prvo svetovno vojno. Dosegel je čin maršala. Na avstro-ogrski strani je bil to grof Svetozar Boroević von Bojna (13. december 1856 - 23. maj. 1920). Dosegel je čin feldmaršala. Več o prvi svetovni vojni izveste na spletnih straneh, na primer tukaj.

Balantač, Gabriel, Júšk, Matiet, Driešk, Teškan, hišni gospodarji v Cerknem.

Vredno je, da se te stihe zapiše, kajti pesnikov, kakršen je bil Franc Kristan - Logar (14. avgust 1906 - 30. marec 1945), sin Jožefa in Marije Podobnik, na Cerkljanskem ni nikoli bilo prav veliko, še manj pa v Planini. Zanj je tipično, da se njegovi verzi vedno nanašajo na neko osebo, zato je bil v družbi vedno dobrodošel. Bil je zelo družaben in s svojimi besedami se ni nikoli nikomur zameril. Zaradi svoje priljubljenosti in svoje takratne izostrenosti v izražanju je ostal še do današnjega dne prisoten v ustnem izročilu. Po Katrabantarski sodeč je znal spesniti tudi daljša dela, žal pa nobeno drugo ni ohranjeno, ker jih nihče ni zapisoval. Bralci ste naprošeni, da posredujete še druge, na teh straneh neobjavljene verze starega Logarja iz Planine pri Cerknem.

Posredovalci stihov (v oklepaju so zaporedne številke pesmic):

(1) Anka Tomelj - Mezek, Purgarjeva Anka iz Cerknega, živeča v Kamovcih.

(2, 18, 19, 20, 21, 22, 23) Frančiška Moškat - Tušar, Cvekova iz Planine, živeča v Cerknem.

(3, 5) Frančiška Troha, stara Purgarca iz Podlanišča.

(4, 6, 11, 13, 14) Stane Obid - Malnarsk, stari Čednik iz Čepleza.

(7, 12) Marija Menart - Sedej, Anžigovčeva iz Cerknega, živeča v Ljubljani.

(8) Ivan Simonič, Bičkov iz Planine.

(9) Katarina Grögl - stara Ravnanka iz Cerkljanskega Vrha.

(10) Jože Beguš, stari Zima iz Čepleza.

(15, 16) Ivan Kristan, Logar iz Planine.

(17) Alojz Mravlje iz Planine.

Že objavljeni verzi

• S Podmelca luč je prisvetila,
  Planincem žepe je spraznila,
  Čepležani pa so dejali,
  da zanjo ne bodo nič plačali.

• Sila velika,
  veter močan,
  mimo Svetika,
  jo briše kaplan.

• Še ne izprazni prvi meh,
  že napravi drugi greh.

  Verza sta namenjena mlinarjem, ki so si včasih vzeli malo več, kot jim je šlo.

• Prišla bo taka stiska,
  ker Rus od severa pritiska.
  Zdaj so razmere take,
  da eden bo izgubil hlače,
  al' jih bo Nem'c al' Američan,
  al' pa naš kaplan.

  Zgornji verzi opisujejo vzdušje tik pred vojno.

• Tušar Florijan premišljuje,
  kako planinska ura kuje,
  ura pa visi v zvoniku,
  kot stare svisu pri Svetiku.

• Cvek, Štefk, Cvek, Štefk.
  Črnc, Črnc, Črnc, Črnc.

  Verza onomatopoetično opisujeta, kako bije četrto cerkvena ura v Planini. Ta je bila na vsake četrt ure.

  Corn, Cvek, Črnc, Svetik, Štefk: hišni gospodarji v Planini. Obstajale so tudi pesmice na račun Andrjuona, Štrukla, Mourča, Miha, Trčka, Miežnarja, Hramšarja, Landuorja in še kakšnega, a so žal šle v pozabo. Naštete hiše so tiste, mimo katerih je hodil Logar na svoji poti iz Planine v Cerkno in obratno.

• Ta hiša je peklenska,
  ni ne laška, ne slovenska.
  Včas' so tu molile nune,
  zdej se pa samo še kune.

  Verzi so nastali, ko je bil Logar mobiliziran v italijansko vojsko in so vojake nastanili v neki nunski samostan v Aquili v Abruzzih.

  Kune: kolne, preklinja, po šentviškogorsko.

• Še ne pridem do Pavlieta,
  že nazaj me kliče Bieta.
  "Le prid' nazaj,
  da ti skuham dober čaj!"

Nazaj na Logarjeve pesmi.

Nazaj na narečno stran.

M. R. Zadnja sprememba: 3. junija 2002.