• De je Monau Janko z ueličm čo'rkam napisau, ka j Itálje sred druge suetoune uojske sfalila, CERKNO na Ciskna hiša, ka j stá uad britafa prot šúl glih má pret Dudlčkaua. Ka sma medruj u šúla hadil, sta u Ciskn hiš stanuál gaspá Ciska mpa níena mama.
• De j bla Ciska ana gaspá, ka je j blu preci ukop, n je predajá na najmu plácu u Cíerknam slatkaríe: bo'rbuončke, čuolce, čekuláde, zajčke, zauite u zlatinčke itn. U saj riušn je malakíer uat kmíetauskih uatrúk lahk ki kupu po'r ne, bel sma cedil sline tam uakúl. Sa i pa to n tam tut ki smukln. Srejdne uelič gaspadin je djá: "Lahka, teb Marička, ka nucaš za nau guant an meto'r blagá, jest ih pa píet!".
  Ciskn sa učas dílal u Nímči, kot marskešn s Crklajnskga. Ejnkat sta šle Ciska, ka j bla še mičkena, mpa níena mama skús Planina, pa sta pačiuál po'r an hiš, číer je bla kluop uon zuni. Pa je mama djá Cisk: "Setz dich, mein Schatz!". Tí je rečt, nej se usíede. Besída Schatz pamín pa nímšku zaklád, lahk pa je tut cartasta besída za tizga, ka ga imáma radi. Besída šuocl je papáčenka uad besíde Schätzlein, ka je pamajnšeualnca uad besíde Schatz. Preci lít bel pazna j gaspadár tiste hiše, číer sta pačiuále uamejnene gaspíe, ka ni mogu díc do'ržat jezika, djau: "Zdej pa má dal súj 'Schatz'!". Tejčes je blu Ciske že má ueč ukop.
  Imíe Ciska je uakrajšanu za Frančiška. Ka sma po'r Doljakaj Tončk jemál nuote mpa pauišane tuone, kamo'r spáda tut "cis", je blu rečenu, de nej se kár na Ciska zmislma. Se uí de se j cíu razred na n bart zasmejeu.
• De na anmu papíerju u faraužu čo'rnu na bílm piše, kaku j tminšč cesarsku-kralíeu uakrajn glauár líta 1879 prasu za pamúč za pagaríuce u Sarajeuu. Ldíe nej sami presuodje, kulk naprej al pa nazáj u táčih rčíh sma u ueč kot stu lítah po'ršl.
• De sa u lítah 1908-1910 papraulál cíerku suete Áne u Cíerknam. Pret paprauilam je bi cifo'rplac uad ure pad linam, patle pa nad linam.
• De j blu bo'rš pa uojsk za use Crkláne zla hadú. Kajtm je s kešnm paketam pamagá Blaškaua Roza (Terezija Obed), dama z začíetka Gáse. Noto'r u Amerika je šla u srít duajstih lít za zmíeri. U zahuála nej se je na tem místu spounema, ka sa usi že najn pazabil. (po'rspíuk Š. R.)
• De j bi gaspút Miha Peternel (1808 - 1884), tejst ka j bi ta prej raunátl jeblajnske realke, dama na Lanišah.

  Bi je pa tut ta prej, ka j pad rajnka Austo'rje sko'rbu za damača imíena u kemi. Pa ne sam tú, ta prej je po'rníesu ane lípe ruože, ka se jem práj dalije, u naše gouce. Do'rgač pa sa tele ruože dama ntu Mehik. Laniše, met Kladjem mpa Uo'rhoucam, sa danc pat crklajnska uapčina, učás pa sa ble glih na mej med Gariška mpa Krajnska. Zatú sa tiste gouce spádale co'rkuíenu pad Uoslca n ni čudnu, če useruot piše, de j bi Miha rajen u Naj Uoslc. Miha je hadu s Francam Muočnkam ukop u šúle. Muočnk, ka j bi tačes ta uiši za šúle na Krajnskm, ga j tut predlágau za raunátlna realke. Lpú bi blu, če se b na Petrnela zmisln uab duístu lítnc negojga rajstua.

• De pa mnejnu Miha Petrnela, laniškga gaspúda, imíe uasi Uoslca z mušam, tú se práj z uaslam, pa latinsku asinus, nima neč uaprajt, kuko'r práj Paolo Santonino, ka j za Uoslca učenu napisau Asinae mpa Asinarium. Miha praj, de sa ldíe uaselil griče tam gar, zatú Uoslca. Člajk mu kar uerjáme.
• De j učas bi ane suorte uabrambn zit, ka j šou mimu Ratouža mpa Uo'rhouca, číer sa uahtal u cajtu rimščga cesarstua, bel po'rt ngojmu kancu, de na bi ta deui som skus Patpleče mpa Palanska dalina kar taku udíeral na naša stran. Če na uo'rjamete, pejte paglíedat Luošč muzej, číer bel prešnuofajte ngou arheoluošč kanc. Se patle se pa ni tríba čudit, če imaje Jeramaj gar na uo'rh suít, ka mu praj'je Urata, Ratoužaj imaje Pad zidam, Uo'rhoucaj pa saje Šance. Praj'je, de je níki tačga blu tut gar u Crklajnščmu Uo'rhu, se sa na Uíharšah trafil tut níki kancau staradaunga želíznga uaruožje.
• De sa bli učas u Cíerknam trije periunki. Adn, za Gasarje, je bi na Laurinaj ruoj, ta druj, za Stranane, na Jamšekaj (Pulíetaj) ruoj, ta trejč, bel deuji, pa na Uarisajk. Ta proua dua sta bla pakrita. Uada z ruoj se j nuca za malne mpa žage, ka ih je blu u Cíerknam tut kar níki. (po'rspíuk Š. R.)
• Kajt lít sa crklajnsk ldíe gauaril adn drujmu n tut u kajtih bukuah je taku zapisanu, de j bi rou z Gradiša dal h cíerkui suetga Jerneje spelan. Uab žíegnajnu prenaulene cíerkue číe uakúl Bažiče 2000 je crklanjsk dekan, gaspút Janes Kabál, na kanc maše ldíem uaznanu, de j blu po'r prenauitui tut tú preglíedanu n se ni neč najdlu, de b zglíedalu na tú. Búh uí, če j tú rís. (po'rspíuk Š. R.)
• De j bi ta zadn taljajnsk župán (it. podesta) u Cíerknam muoš, ka se j tut pisau De Podesta (sl. od župana). Čudnu, npa tak je blu. Padžupán je bi pa tejčes Balantáč. (po'rspíuk Š. R.)
• De sta tam u tridesetih lítah prejšnga stulítje Šaunaua dujčka (Ceril n Metuot) n níki drujih kamplcau nehne klape dal na uo's table uaštíerjeu n štacunarjeu u an nač met saba zmišál. Druj dan je blu na uo's use zmežlánu, dukor nisa use nazáj parihtal. To n tam sa se kešn še krígat nahál. (po'rspíuk Š. R.)
• De j med uabema uojskama uodu crklajnska fara gaspút Kunšič. Dama je bi na Krajnskm, u Cíerkna pa j po'ršu s Srpenice po'r Kabaridu. Crklane je hadú uzlubu, uandruj pa nega. Tejčes je uorlau u cíerkui crklajnsk štacnár, Gabríel na placu. Ajnkat sta se ma skríga. Takat sa še pridgal ldíem med maša s prižnce. Gaspút Kunšič je po'ršu na prižnca, de b začíeu pridgat, Gabríel na placu pa ni teu nahat uorlat. Ma cajta ga j čakau, ka mu j blu pa le dast, je naglás zaupeu s prižnce: "Tu v cerkvi ukazujem jaz in ne kramar". (po'rspíuk Š. R.)
• De j gaspút Kunšič bi člauk, ka se j hitra zjeziu. Če kešn strížnk ni naríedu tak, kot b uan teu, ga j kar uaklaftau če uakúl uh. Ka j tú naríedu, mu j blu bo'rš hadú po'r so'rcu. Gaspút je hitra uatprou pretašn n uaklaftanmu strížnku z dnaram paplačeu. Patle j pa uabema uadlíeglu. Púbi sa hitra pagruntal, ki morje nardit, de sa uat dekana dnar zbozgal, če sa ga nucal. (po'rspíuk Š. R.)
• De sa Gasari n Stranáni pat stara Austrje tak hadú zauidl adn drujga, de sa púbi med saba imíl skari ta prave uojske. Meje med nem je bla Cíerknca. Zaki j blu tak; Gasari sa zmíeri imíl pasuetna uablast (uapčina), Stranani sa imíl pa cíerku. Adn drujga sa imíl za "ta spuodne", tak kot bi danc djal. U palitik je blu glih naruobe. Gasari sa bli zmíeri ma bel pabuožn n sa imíl Uarle, Stranani pa, sam mal bel če prač, sa imíl pa Sakale. Uabujn sa se pa pret ltarjem srejčel. Use tú zauidejne se j še ma číe pad Italje pategnilu. Ni čudnu, de j djau gaspút Kunšič: "Strana - moja rana". Pa tut zdej nauím, če se tú še ma na pazna. Tut Nímci imaje Bauarce ma po'r fraku. Ki uelá šele za tiste, ka žuije še ma niži? (po'rspíuk Š. R.)
• De j že ma cajta nazaj ta star Frjanc dílau naua hiša Zakrižam. Dnara za nuo uabrajhat mu j pa zmajnkalu. Srejč, de j glih takat jemu ana dekle za uatdat. Ta mladga j dabiu uat Čroua, ka j bi zidar pa meštíeri. Prou po'rpraunu, muoš je že uídeu, ki nuca. Ta mlat se j hitra latu naua hiša uabrajhat, patle se j pa hualu, de j Frjancu naua hiša naríedu. Ka j ta star Frjanc zuídeu, kaku se ta mlat hual číe na uakúl, mu j pa ajnkat djau: "Púp, če b jest hiše sam prej na b naríedu, b ti tista taje mauta lahku sam číe uab luft metau". Čest se m zdi, de p tele Frjančeue besíde za ta mlade useh suort še danc uelale! (po'rspíuk Š. R.)
• De j jemu dúhtar Júže Steklasa pa ta druj vojsk ta praua bolnica to u Cíerknam, gar u ta mičken palacin. Dílau je rat tut uaperacje, pasebnu žejnskam. Slišau sn, de sa use prežuíle. Uat tele bolnice j zla male uastalu: Zdraustuíen dom, pa na uím, če t danc še zabíe spulje al papraj'je. Ta prou Zdraustuíen dom pa uojsk je bi pa u Daukari. Za ta sa djal, de j nama nkul ueč nucal. Ta proua zdraunica u nemu j bla pa Balantačeua dúhtarca Stanka. Usi Crklani, ka sa zdej stari uakúl šestdeset lít, sa bli uat níe ceplen za rujne. U Daukari je bla patle douga cajta Ljudska milica. Ni pa duakat za rečt, de nau tam druč daukaríe, če bo patríba, pa tut hiša je bla za tú tak po'r rac narjena. (po'rspíuk Š. R.)
• De j ta star Štrukleu Tamaš, uat Tomota ata, ka ga crklajnsk ldíe bel paznaje, n je bi ta prej direktor Rempoda, s katíerga je uon ETA rata, dníe 11. maje 1903, izruoču crklajnskmu županstvu 1.000 starih austriskih kruon, kot zapušnina pa Lujz, saj žen. Uaparuoka je sama patpisá 4. januarje 1903, kuodr dabesídnu piše, de se more dnar za uabúžane Crklane panucat al pa kešna hiša za stare ldi kupit. Takat sa ma imíl u misl Tinčkaua hiša. De b blu Crklanam gar pauídan dnar bel paznan, je ana kraua takat kašta mejn kot 100 kruon. Z dnaram kraue danc míert je slaba po'rmíera, ka tak neč na ueláje, takat sa ble pa zla urídne. Use ukop je blu skari za anu premažejne. Uo's dnar je pabrá ta proua uojska, zatú še danc nímama duoma za ta stare, neh je pa usak dan ueč. Danc b za tejst dnar z uabrístm uríet pa tulkmu cajtu, če b blu use prou, kupil ta uelika palacina, ka tak na uíje, ki z nuo nardit.

  Če na uerjamete, paglejte an kuos zapisnika. Seja j uadu župan Anton Kosmač - Cimala.

  U točk numara 3 zapisnika piše (neč papraulenu, s falari uríet):

  Župan poroča, da mu je Tomaž Štrukelj iz Cerkna izročil 1000 K. /:Jeden tisoč kron/ njega pokojne soproge Alojzije kateri znesek je zapustila kot zapuščino za ubožce Cerkljanske župnije ali fare, kateri denar se ima po njeni oporoki z dne 4. januarja 1903 plodonosno naložiti, vsakoletne obresti imajo se med ubožce Cerkljanske župnije razdeliti, v slučaju pa ako bi se ubožna hiša kupila ali zidala, se sme tudi glavnico v ta namen porabiti.
  Starešinstvo volilo blage pokojnice hvalježno vzame v naznanje in sprejetev.
  Župan poroča nadalje, da je prejeti denar, to je volilo pokoj. Alojzije Štrukelj iz Cerkna v znesku 1000 K. takoj plodonosno naložil pri tukajšnji hranilnici in posojilnici na hranilno knjižico štev. 2235 proti 4t % obresti; kar starešinstvo soglasno odobri. (po'rspíuk Š. R.)

• De sa učas gauaril, de sa se čegar na uo'rh Škuofje umoknl Ajdi, de se jem ni blu tríba pakristjant n sa gar lahka u míeru naprej ugajnel saje uabríede. Djal sa, de sa tam u Bajtn snežíet imíl saje graboue.
• De j bi Žuanau Pepi, uat učitlce Ladice muoš, saje cajte uapčinsk sluga. Pa nedejlsk máš je po'ršu ga na ta star plac s stalam, na kíerga j stapu, de j z nega ldíem naglás prebrau uapčinske uani. Patle j pa níesu papíerje na Andrjuonau múst na uaglasna tabla po'rbit. (po'rspíuk Š. R.)

    

• De j hmalu pa uojsk ane strašnu matilu zgunejne, taku de sa se uadlačil, de smí žuejnkl sam desíetkat na ana stran zguna udart. Jurnčeu Andreja, pa damaču Jurnca, je takat kupu anga muša, ka j zjutre začíeu rigat glih uap ta prajmu cajtu, taku de j usak člajk kuoj uídeu, ki more nardit. Ka j pa Jurnca úbn po'ršu, je kajt Crklanau níki cajta še šiht zamujalu. (po'rspíuk Š. R.)

[ CIP - Kataložni zapis o publikaciji ]

Platlc rihta M. Razpet. Zadna sprememba: uasuetmu Janezu Ko'rstniku líta 2005