Poudneunki al meridiáni sa namišlen poukruogi, ka pauezujeje uabá pánta Zemle n use kráje, číer súnce hkrát ushája, pride uapoudne naruiši n zuečíer gre dal. Mríža uon s poudneunkau je zarat sukajne Zemle uakúl níenga aksa uad zlúdje uážna po'r dalačuajnu datumske gríence mpa časovnih pasou na Zeml. Zemle je rasparčena na 24 časounih pasou. Usák je šerak 15 kuotnih štapn n znuoto'r nega imaje kráji glih cajt, ka za ana ura striže uat cajta sasídnga pasu.
Usi kráji znuoto'r anga časounga pasu se raunáje pa cajtu poudneunka, ka gre glih pa sret časounga pasu. Časoun pasoui imaje pa uo'rst saje numare mpa imíena. Začíetn časoun pás z numara 0 je tejst, ka gre skúz začíetn, grinišč poudneunk, číer uelá grinišč al suetoun cajt (UT - Universal Time), zahadn euruopšč cajt, če čete. Grinišč poudneunk smukne nagliha skúz zuezdárna u Griniču u Londonu. Patle pa prot ushodu pride na uo'rsta pás numara 1, číer uelá srejdneeuruopšč cajt. Skúzn gre poudneunk, ka je glih za 15 kuotnih štapn deleč uat griniščga. Uekarce pa tam kážeje ana ura ueč kot u Londonu. Glih tá poudneunk, ka daluoč zemlepisna šerina 15 kuotnih štapn 0 menut 0 sekunt, je usíka skús Tríebne na Dalejnskm n znuoto'r srejdneeuruopščga časounga pasu natajnčnu daluoč cajt.
![]() | ![]() |
Ana kuotna štapne bel prot zahadu pa gre ta što'rnajst poudneunk skari glih skús Cíerkna. Tú pamín, de tam súnčn cajt uad únga u Tríebnam striže za 4 menute. Tú se práj, de u Cíerknam majnkaje še 4 menute da ta prájga poudne, ka j u Tríebnam míežnar že patíegnu za štrek. Glih má ueč, kuko'r more urít uada, de se u ne jejce u mehku skuha. Usi cágari seuíde kažeje glih ták cajt kot useruot do'rguot pa Slaueni, ka šliš u srejdneeuruopšč časoun pás. Če Atlas Slauenje, pasníetki z roplánau mpa druj zemleuidi na lážeje, ta što'rnajst poudneunk presíka císta gar u Padliucu, nejč met Kašperinam mpa hiša Dríeškajga Francita. Mo'rbit gre mimu Migučeuih suisu. Patle gre čegaruon čez Grintauc. To sma ga Planinci mpa Čeplešáni skari usák dán preskačil, ka sma súj cajt hadil še hnagam u šúla. Z Grintauca se ta što'rnajst poudneunk spusti čedal u máln pad Griua, gre čes císta Cíerkna-Nauáki mpa Cíerkna-Lábne n splíeza skúz Rálne čegaruon mimu Homca mpa Maklaužajga turna, se srejče s císta Púče-Lábne mpa tista stoza, pa kíer se pride z Lábn čez Lábnske Lehe na Púrzn. Patle pa je naš poudneunk nejč gar pat Humam pabriše na dauška strán, uat tam pa naprej prot Petrajmu Bo'rdu. Mo'rbit boma pa le anga lípga dníe z GPS (Global Positioning System) čest genau pastajl cilejne, číer ta čo'rta na teríenu rís gre. Na ta druga strán pa ta što'rnajst poudneunk gre čez Uarísauka n je ucuíerna čegar čes Skedn na Lajše n Crklajnšč Uo'rh, je mahne mimu Kuotnce, Plužnske gare mpa Hmenice n se spusti mimu Uatáleža n dal po'r Traunku presíka Ido'rca n je ubriše čegar na Jelejnk, jelíeni pa se zajn še zmínje ne. Zla na tesn sta uap što'rnajstmu poudneunku še karauanšč cístn tunel mpa Škocjanske jame. |
![]() |
14° E |
Lpú bi blu, če p tut Crkláni nmá pacáhnal, či što'rnajst poudneunk prekriža kešna císta al pa stoza, četud ni taku imenitn kot ún skús Tríebne.
[Ukop spráju M. R. | Naríčnu spletiše | Uasebnu spletiše | Maje puot u šúla | CIP - Kataložni zapis o publikaciji ]