Premilene gaspíe, lpú je, če zná člajk u usáč po'rluožnast najt ta práua besída, men se pa zdi še prou pasep lpú, če j zná najt tam, číer je mus. U tem se j ana žláhtna gaspá, uat kíere uam imam namín gauarit, taku dabru uadríza, de j úne, ka sa j pašlušál, ne le sprajla u smíh, ampak se j tut zmatá uo'n s skapca sramatne smo'rt, kuko'r boste šlišale.
MP3 (3.24 MB)
Místa Prato je imílu praun pretpis, ka j bi rís delíežn gráje, ka j bi uasto'r n je ukazouau, de sa brez razlike sažgál na go'rmád žejnska, ka je j díc zasáču s šuoclnam, pa tut tista, ka sa zajn ugatauil, de se j s tejšnm ka j že bi zuaníga za soude. Tiste cajte, ka j bi ta pretpis še uelaun, se j pa taku zgadilu, de j ana lípa mpa bel kot ta druje zalublena Felipa, plemenit níen muož, gaspút Rinaldo, ane lípe nači u níen kámr zasáču u naruočju z gaspúdam plemenitm Lazarinam, ka j bi žláhtn mpa bo'rtk púp, damačin. Tega je imí Felipa ráda bel kot sáma sebe. Ka j Rinaldo tú uideu, ga j papádla strašna tagáta, n se j kumi zado'ržouau, de ni plánu nádnu n uabá ubeu; tú bi tut naríedu, če se b na báu tulk za sámga sebe. Ka se j le uníesu, se pa nkuko'r ni mogu uatpauídat temu, de p paragafi na pasko'rbíl za tistu, kár sám ni smeu, tú se práj za smo'rt saje žene.
Ka j jemu u rakáh dast mačán dakáz, je j bo'rš zjutre, ka se j zdanilu, ne de p ki pamislu, naznánu na sadni. Žejnsk, dabr duš - táče sa panauát tiste, ka sa rís zalublene - je kajt po'rjátlnau mpa žláhte suetuálu, nej se sadb umokne, pa se j useglih uadlačila, de bo šla číe, po'rzná, ki j rís, n rajš panasnu umo'rla, kot de p strahapetnu ušla n uapsajena u uatsatnast žuí n usem kazá, de ni urídna tačga šuoclna, kuko'ršn je púp, ka j še prejšna núč mejá u ngojmu naruočju. S preci uelika žlúta báb mpa dícau, ka sa j pregauárjel, nej taji, je po'ršla pred župána, n ga lpú naglás prašá, ki b rat uad níe. Ka je j župán uagledouau n uideu, kešna lípa žejnska je, kaku se lpú uabnaša, kaku je dabrga so'rcá, se mu j zasmil'la n se j ustrášu, de bo gouslna ki tačga, de b je patle mogu uapsadit na smo'rt, de p se na zognu urádnm paragrafam.
Ka se nkuko'r ni mogu zognt fo'rgerajnu, za kár nej bi bla kauža, je djau: "Gaspá, kuko'r uit'te, je to uaš muož Rinaldo, ka se po'rtažuje nad uam, ka j uas, kot se práj, zalatu, ka ste grešil prot ta šest bažji zapouet z anm drujm dícam. Zatú zahtíua, nej uas, tak kot ukazuje po'r nam uelaun paragraf, za tá gríh štráfam n uapsuodm na smo'rt. Tega pa na morm nardit, če sami na po'rznate kauže, zatú dabru premislte, ki boste djál, n mi pauejte, a je rís tistu, za kár uas mouž douži?"
Žejnska se tut má ni zmedla n je zla po'rjaznu djá: "Spaštauán gaspút, rís je, de j Rinaldo múj muož n de me j učíeri panač zalatu u Lazarinajmu naruočju, číer sn zarat udáne mpa uruoče lbíezn, ka je čutm da nega, bla že kajtkrát n tega na bom nkul tajila. Prepričana pa sn, de uíste, kaku moreje bit paragrafi glih za use, upelán pa taku, de sa usi zajn, ka ih tú zadíua. Po'r uamejnenmu paragrafu pa tú dujnu ni narjenu, se prideje u šraufštok le žejnske - serúte, ka b lahka dast búlš kot díci kajtm ustrígle. Še ueč: za paragraf sa bli, ne de p kodi kešna žejnska bla zatú, pa tut bedn ih neč ni prášau. Zarat tega lahka rečema, de ni ki prida. N če čete bit, majmu telíesu mpa uáš duš u škouda, izuajauc tega paragrafa, uáša uole, uaš suít; prídn se pa luot'te sadbe, m pruosm, naret'te ana mičkena usluga: prášajte majga mažá, al sn mu al ne, usakbart, ka se mu j zatílu, dá na uole sáma sebe, kár me je."
Rinaldo ni čákau na župánau uprašajne, po'r prič je pakimau in djau, de mu j žena, rís je kot po'rbitu, ustrígla zmíeri, ka se mu j zatílu, n tú u usem, kár se j zmislu.
"Zatú", je hitra po'rdí žena, "uas prášam tú, gaspút sadnik: če je muož lahka zmíeri dabiu uat mene tistu, kar mu j blu tríba n mu j pasálu, ki nej bi jest nardila al nej nardim s presíeškam? A nej ga uo'ržem posam? A ni preci búlš, če ž nem pastrížem žláhtnmu člauíku, ka me má rajš kot sámga sebe, kot de pa stim, de gre u neč al pa de se fo'rdíerba?"
Na fo'rgerajnu tele imenitne mpa znamenite žejnske sa se zbrál
skara usi prebiuauci Prata. Ka sa šlišal tú tak rajcastu uprašajne,
sa se taprej paštenu narežál, patle sa pa bo'rš usi u an glás zaupil,
de ma žejnska prou, n de pámetnu gauari. Še prídn sa šli uat tam, je
župán predlágau, de sa spremenil praun paragraf: uat takat nej bi ueláu le še
za tiste žejnske, ka natikaje dícam rajíe za soude. Rinaldo je j zarat
useh teh cumgajtau pamoknu s sadníe, žena pa se j uesíela mpa fraj,
kot de j ustá z go'rmáde, panasnu uo'rnila damou.
Tú je paskus preuoda M. R.
Ueč uat pisatlna.
Paglej še tú taljajnsku besedila.
Uo's Dekameruon se pa dabi marskuot, recima
to