To se boje zbíerale kešne zanimiue zgadbe uad naríedb n po'rpráu na Crklajnskm, u žiua al pa pa stárih slikah: kalíesa, mašine, geplni, stara rištnga usáče suorte, rči za šport n taku naprej.

Paglejma za začíetk niki peciklistau (slike j zrihtau Dríeškau Štíefn):

Tú sa ta proue slike crklajnskih peciklistau. Ta proua je slikana pret Pulíetajm skednam, s kíerga je ráta Jamšekaua garáža n číer je zdej Rántaua hiša. Uat zád je u kámnu neuabrajhana zdejšna Cankarjeua hiša, takat pa Želinčeuska, n na líj uogu Debelákaue štále, zdej hiša uat Debelákajga Jáneza. Ta druga slika se uí, či j bla narjena. Uabí sta bli narjen pret ta proua uojska.

Uakúl líta 1966 je Cankarjeu Jurko (Jurij Cankar) gar na Et ta proua mašina na stisnen zrak na papíer naríedu, za ceune grelce preko'ruiuat. Prít sa za tú búge žejnske mátral. Ka se učás že narjenih zráčnih celindrau še ni moglu ušáfat, ga j blu tríba dama nardit. Celindr sa sami udrákslel, peštuon je pa adn uat anga roplána po'rníesu. Na slik je z Málnarskm Jánezam (Janez Obid) slikan muoš, ka j pa ta proua táka mašina pa papíeru ukop spráju. Mašina j bla tak kumštnu ajnfah, de sa patle glih take še Nímci pa tel nardil. Take mašine še danc laufaje u Cíerknam na Et, nejč dal na Ho'ruáškm mpa gar u Nímči. Tehničn direktor je takat Jurkotu pret tem pa tihu na uha djau: "Jure ne ga srat, ka j stisnen zrak sám za gume pumpat mpa za fárbat". (Pauídau J. C., zapisau Š. R. )

Jurko mpa Janes po'r mašin.Za pauečaua klikn na sret slike.

Pisátl France Bevk je šejnkau crklajnsk uasnoun šúl ana teleuizje, ka pretuornka gar na Lajšah sploh še ni blu. Ldíe sa je patle ulačil useruot gar pa gričih, de p ki uidl. Ajnkat sma glíedal skake u Planic u ta uo'rhnmu štuku biuše nižje gimnázje, zdej muzeja. Uidlu se za sila je, slišalu pa neč. Patle se j pa adn zmislu, de sa po'rnesl radio, de sma lahka paslušal še kamentár.

Crkláni sa imíl suj cajt saje termoelektrárna: za uabzidjem taljajnskih kasárn, če čete tut elektro-gaspadárske šúle (EGŠ), zdej ta stáre Ete. Če j zmajnkalu letrike som s Padmelca n je tut Pálk ni mogu lih číe paprajt, sa púbi, egešejeuci, hitra zalaufal ta saje. EGŠ sa pa u šezdesetih lítah čedal u Naua Garica preselil.

Crklajnske kasárne. Za pauečáua klikn na sret slike.

Douga cajta pa uojsk je bi štrom pa bajtah na Crklajnskm, kuko'r ga je blu, na 110 V mpa 42 Hz. Gar u Planin je zasutila letrična luč 2. februarje 1932. Takat je ta star Luogar zapíu: Luč iz Podmelca prisvetila, nam Planincem mošnjičke posušila.

Ta prej radio je pa u Cíerkna tut že zgúdi po'ršu. Za pauečáua klikn na sret slike.

Štrukleu Tomo je za zláta máša nadškafa dr. F. B. Sedeje (augusta líta 1927) sam níesu ana žárnca gar u špica cerkuíenga turna, de j suetila za práznčne dni. Nadškaf je bi tejčes ta zádnkat u Cíerknam. (po'rspíuk Š. R.)

Za smlít kajt sádje sa takat pagruntal ana kamunska naríedua. An kau sa zabil če u tla mpa zajn ana ránta po'ruíezal. Na ránta sa nasadil anu kamnitu kalú, ka sta ga dua díca s tista ránta číe n som patiska, taku de se j spadi sádje u an lsíen truj drabilu. Hišn gaspadári sa se mogl sám še zmenit, kadu pa uo'rst bo kamunska naríedua nucau. (pauídau T. P., prepeštau Š. R.)

Tejčes sa ldíe uat tomobilau kumi sajnál, se je bi bagát že tejst, ka j jemu pecikl, recima Ando'rjáčeu Otko gar Zakrižam. Se ni blu kujst kot zdej, ka imaje po'r usáč bajt pa ne tri tomobile. Še ntu Franci sa se púbi slikal le tam za plaham, na kierih je bi adn namálan.

Tud deklíeta se peciklnau nisa ustrášle. Kár preci se ih je ejnkat zbrálu tam pret Šaunaua hišá, ka je danc ni ueč.