Uvodna opomba                 

Delo na univerzi se razlikuje od osnovne šole. Zato ustvarjalni profesor vsako leto spremeni in prilagodi program na temelju pedagoških izkušenj. Pri Red. Prof. Dr. Matjažu Potrču se mora kandidatka, ki želi opraviti izpit, pripraviti na temelju predavanj in materiala, ki velja za tekoče študijsko leto, to je za leto, v katerem je imela predavanja vpisana! Red. Prof. Dr. Matjaž Potrč zato ne bo več nujno preverjal znanja po nekakšnih »splošnih« seznamih, ampak na temelju sodelovanja študentke med letom ter le med tekočim letom, v katerem je ta vpisana. Kot je bilo dogovorjeno v začetku šolskega leta lahko študentka izbira med tem, da svojo izpitno obveznost pri predmetu opravi z delom med letom (tj. s predstavitvijo seminarja in oddanimi komentarji) ali pa kot klasičen izpit na koncu leta, za ta izpit pa mora študentka prebrati vso navedeno literaturo (Glej seznam in napotke na koncu strani!) in odgovarjati na vprašanja, ki jih ta zajema in hkrati na vprašanja iz snovi obravnavane na predavanjih. Kot delo med letom se upošteva naslednje

-     prisotnost študentke na predavanjih, ki se vsakič beleži in overovi s podpisom (študenka, ki med letom nikoli ni bila prisotna, tisto leto ne more dobiti ocene);

-     tri kratke pripombe/izročke dolžine približno ene strani, kot odzivov na med predavanji načeta vprašanja – te pripombe je mogoče oddati zgolj neposredno (naslednji teden) po danem predavanju, nikakor pa ne »za nazaj«, potrebno jih je tudi kratko (2-3 min) predstaviti pred kolegi; in seminar o dogovorjenem članku, ki ga predstavi kolegicam in kolegom (20-25 min); (!!! NOVO - Kratka navodila za pisanje opazk in seminarjev !!!)

Na predavanjih predelana snov:

9. oktober 2006:  

Zavest, kvaliteta. Ostritev, prepletenost. Kvaliteta intencionalnega in intencionalnost kvalitetnega. Izkustveni prostor. Jezik misli in dinamično spoznanje.

16. oktober 2006:  

Vednost kot resnično upravičeno prepričanje. Prepričanje je intencionalni dej. Naturalistično razumevanje intencionalnosti in vednosti: informacijska teorija (Dretske) in ko-variacijksa teorija (Millikan). 

23. oktober 2006:  

Vednost: naturalistični pristop. Utemeljitvenost in koherentizem. Spoznanje samega sebe. Nezmotljivost prepričanj o zavestnih doživljajih. Nezmotljivost vseh prepričanj o zavestnih doživljajih. Zavestno izkustvo kot posamično. Protiprimer: uvajalni obred.

6. november 2006:  

Utemeljitev, koherentizem. Kvalitativni doživljaji, Marija. Spozanje, predmeti spoznanja. Uganka zavestnega izkustva. Lahki in težki problemi zavesti.

13. november 2006:  

Moralna fenomenologija in moralna teorija. Normativnost. Dojemanje objektivnosti, neodvisnosti. Moralne sodbe: dolžnost, vrednotenje. Prva in tretja oseba. Primernost. Sklepanje in neposrednost. Prepričanja in zadžanje. Kreposti in lik.

20. november 2006:  

Upravičenost in Gettier. Mereološka etika: odgovornost. Gmotni materializem: 1. Eno; 2. Bogastvo. Varčni realizem: obstoj sveta, korespondenca. Nejasnost in brezmejnost. Nezdružljive normativne zahteve ne utemeljujejo sveta, zato je ta jasen.

27. november 2006:  

Moralna izkustva: sodbeno obnašanje, prvega, drugega reda. Zapoved, vrednote; intuitivno, sklepalno. Kaj nam moralna fenomenologija razkrije o objektivnosti morale?

4. december 2006:  

Teleološka in informacijska teorija predstav in intencionalnosti. Problem disjunkcije. Ekologizem. Pretehtano ravnotežje. Induktivna logika. Presojanje. Vzratno oblikovanje načel. 

11. december 2006:  

Osebnostne značilnosti kot so poštenje, dobrotnost, sramežljivost, sočutnost, zadržanost, vljudnost, ipd. in ki jih kot osebe izkazujemo v naših odnosih z drugimi, razumemo kot gradnike našega značaja. Na njihovi podlagi tudi razlagamo, napovedujemo in vrednotimo naše delovanje in nas same. Moralno pomembne gradnike značaja imenujemo vrline in hibe, moralno teorijo, ki v svoje osredje postavlja vprašanje o tem, kakšne osebe moramo biti, pa vrlinska etika oz. etika značaja. Nedavno je tovrstna moralna teorija, ki korenini že v staro-grški misli, doživela napad s strani znanosti – ugotovitve socialne psihologije (situacionizem) naj bi pod vprašaj postavljale sam obstoj osebnostnih lastnosti kot stabilnih gradnikov značaja. Kakšne so posledice tega napada za moralno teorijo in v kolikšni meri lahko znanost sploh odloča o filozofskih argumentih?  

18. december 2006:  

Zavestna vednost. Ugovor: zunanje pričevanje je potrebno. Odgovor: Omejitev na ozko vsebino. Russellovska vsebina in Fregejevska vsebina: predmeti in lastnosti, način danosti slednjih. 

8. januar 2007:  

Vrline in situacija. Determinizem in svobodna volja. Dialektika zdravega razuma glede vednosti. Teza: zunanji pogoj - resničnost (obstoj predmetov, lastnosti) in upravičenost. Načelni dvom v zanesljivost znanstvene metode. Antiteza: ozka vednost, kvaliteta. Sinteza: Pripis vednosti. Resničnost kot posredna korespondenca. 

12. februar 2007:  

19. februar 2007:  

16. april 2007:  
 
Internalizem in eksternalizem, upravičenje, zanesljivost, temeljnost, koherenca. Skepticizem in upravičeno prepričanje, dogmatizem, kontekstualizem. Pravila brez izjem in splošnosti z izjemami. Moralni partikularizem in kontekstualizem.

23. april 2007:  
 
Čustva v Vebrovi filozofiji. Vrlinska spoznavna teorija. Zaznavni procesi in njihova zanesljivost. Spoznavna odgovornost. Moralni pluralizem. Moralni partikularizem. Kontekstualizem. 

Kot je bilo dogovorjeno v začetku šolskega leta lahko študentka izbira med tem, da svojo izpitno obveznost pri predmetu opravi z delom med letom (tj. s predstavitvijo seminarja in oddanimi tremi izročki oziroma komentarji) ali pa kot klasičen izpit na koncu leta. Ker so mnogi študentje opravili le nekaj svojih obveznosti med letom, je tukaj ključ kako lahko nadomestijo neopravljeni del:

- če študentka ni opravila seminarja (oddala pa je nekaj izročkov) mora za izpit prebrati štiri enote iz seznama literature spodaj po lastni izbiri. Na izpitu bo odgovarjala na vprašanja le iz izbranih del in na vprašanja iz snovi predavanj.

- če študentka ni oddala vseh (3) izročkov, je ključ naslednji: če ima oddana dva izročka izbere le dve enoti in če le en ali, potem izbere tri enote

(primeri: (primer 1) študentka je predstavila svoj seminar, a oddala le 1 izroček -> izbere si tri dela iz spodaj navedenega seznama literature in na izpitu odgovarja na vprašanja le iz izbranih enot in na vprašanja iz snovi predavanj; (primer 2) študentka je oddala zgolj dva izročka, seminarja ni predstavila -> izbrati mora 4 enote, ki nadomestijo seminar in 2, ki nadomestijo izročke, skupaj torej 6 enot po svoji izbiri)

Če študentka ni oddala niti enega izročka niti predstavila seminarja, potem mora za izpit prebrati vso navedeno literaturo in na izpitu odgovarjati na vprašanja, ki jih ta zajema ter odgovarjati na vprašanja iz predavanj.

Izpitna vprašanja bodo zajemala tudi snov, ki je bila predstavljena na predavanjih. Ta je prav tako predstavljena na spletnih straneh (skupaj z povezavami do virov), študentje pa imajo na voljo tudi mnogo kvalitetnih spletnih virov o teh tematikah (npr. Stanford Encyclopedia of Philosophy, ipd.)


Seznam literature:

1.      Potrč, Matjaž. Dinamična filozofija (ZIFF, Ljubljana 2004)

2.      Potrč, Matjaž. Jezik, misel in predmet (DZS, Ljubljana 1986)

3.      Potrč, Matjaž. "Varčni realizem in navidezno posamezna pomenska normativnost", Analiza 1-2/9, 2005, str. 1-10.

4.      Potrč, Matjaž. “Lewisov enkratni pomen”, Analiza 1/2/IV, Ljubljana 2002: 122-32

5.      Potrč, Matjaž. »The Person and the Good«, v Juhant J. in Žalec, B. izd. Person and Good (LIT, Berlin 2006: 229-240)

6.      Potrč, Matjaž. “Realist Phenomenal Epistemology” (*)

7.      Potrč, Matjaž. “Intentional Knowledge” (*)

8.      Potrč, Matjaž in Vojko Strahovnik. “Davidson’s Truth” (*)

9.      Strahovnik, Vojko. "Uletova kritika Horganove teorije resnice kot posredne korespondence", Analiza 1-2/2005, str. 122-134.

10.  Potrč, Matjaž in Horgan, Terry “Abundant Truth in an Austere World” (**)

11.  Potrč, Matjaž in Strahovnik, Vojko. “Metaphysics: Ultimate and Regional Ontology” (**)

12.  Potrč, Matjaž. »Monism« (*)

13.  Horgan, Terry in Henderson, David. »Iceberg Epistemology« (***)

14.  Horgan, Terry in Tienson, John. »The Phenomenology of Embodied Agency« (***)

* dosegljivo na spletni strani prof. Potrča, ** dosegljivo na angleški spletni strani prof. Potrča, *** dosegljivo na spletni strain Terryja Horgana