red. prof. dr. Matjaž Potrč
šol. leto: 2004/2005
predmet:

TEORIJA IN FILOZOFIJA ZNANOSTI

(III. letnik AB; ponedeljek 11:20 - 13:00)


Uvodna opomba

Delo na univerzi se razlikuje od osnovne šole. Zato ustvarjalni profesor vsako leto spremeni in prilagodi program na temelju pedagoških izkušenj. Pri Red. Prof. Dr. Matjažu Potrču se mora kandidatka, ki želi opraviti izpit, pripraviti na temelju predavanj in materiala, ki velja za tekoče študijsko leto, to je za leto, v katerem je imela predavanja vpisana! Red. Prof. Dr. Matjaž Potrč zato ne bo več nujno preverjal znanja po nekakšnih »splošnih« seznamih, ampak na temelju sodelovanja študentke med letom ter le med tekočim letom, v katerem je ta vpisana. Kot je bilo dogovorjeno v začetku šolskega leta lahko študentka izbira med tem, da svojo izpitno obveznost pri predmetu opravi z delom med letom (tj. s predstavitvijo seminarja in oddanimi izročki) ali pa kot klasičen izpit na koncu leta, za ta izpit mora študentka prebrati vso navedeno literaturo (Glej seznam in napotke na koncu strani!) in odgovarjati na vprašanja, ki jih ta zajema in hkrati na vprašanja iz snovi obravnavane na predavanjih.. Kot delo med letom se upošteva naslednje

- prisotnost študentke na predavanjih, ki se vsakič beleži in overovi s podpisom (študenka, ki med letom nikoli ni bila prisotna, tisto leto ne more dobiti ocene);

- do sedem kratkih pripomb dolžine približno ene strani, kot odzivov na med predavanji načeta vprašanja – te pripombe je mogoče oddati zgolj neposredno (naslednji teden) po danem predavanju, nikakor pa ne »za nazaj«; in seminar o dogovorjenem članku, ki ga na kratko (20-25 min) predstavi kolegicam in kolegom; pripombe in seminar bistveno zmanjšata težo končnega izpita. (NOVO - Kratka navodila za pisanje opazk in seminarjev !!!)


Seznam prisotnosti in opravljenih obveznosti (klikni na povezavo do *.xls datoteke!!!)  
 

Na predavanjih predelana snov:

4. oktober 2004:  

Vloga spoznavnih vrlin v spoznavni teoriji. Kaj so to Gettierovski problemi pri opredelitvi vedenja? Ali vrlinska teorija razreši Gettierovske probleme?

11. oktober 2004:

Razloka: ohranitev pomena ob spremembah pragmatičnih jezikovnih silnic. Izrekanje resničnosti kot posredna korespondenca. Zdravi razum ne odkrije premikov v ozadju sodb: na zmožnosti utemeljene zmote v izvedbi in iluzija Mueller-Lyer. (11.10.2004)

18. oktober 2004:

Potovanje: premica, spirala, krog, večno vračanje enakega. Nezdružljiva trojica trditev o estetskem vrednotenju: (a.) Razlogi pri vrednotenju umetniških del. (b.) Estetski razlogi temelje na splošnih načelih. (c.) Ni estetskih načel. Discipliniranje slednosti.

25. oktober 2004:

Splošneži, monisti, pluralisti, sklepalnost (Brandom). Odnos med moralnimi razlogi in moralnimi načeli.Množiteljski pristop k razlogom za dejanja in moralnim razlogom. Partikularizem. Holizem: značilnost lahko spremeni svojo vrednost/polarnost s spremembo konteksta oz. situacije.

8. november 2004:

Prispevni razlogi in celostni razlogi. Tanki in debeli pojmi. Prispevni razlogi in najstva: omejitev, obveznost, moc, motivacija, preudarek, najstvo. Normativno, deonticno. Opustitev prispevnih razlogov. Drugacna zgodba o prispenih razlogih. Dejansja: zasluzna, korektna, dopustna, nedopustna.

15. november 2004:

Ontologija, semantika in psihologizem (Carnap, Horgan). Korespondenčna teorija resnice in posredna korespondenca. Uravnoteženi kontekstualni pristop med semantiko in ontologijo je primernejši od njunega običajnega ločevanja. Podpirajoči razlogi in omogočujoči pogoji.

22. november 2004:

Vzorci. Prehod od opisnega k vrednostnemu. Semantični ugovor partikularizmu: brez splošnega vzorca pristanemo v semantičnemu skepticizmu. Metafizični ugovor utemeljen na supervenienci (globalna, znotrajsvetna). Naključnost (pomenski skepticizem). Vzorec: ne-naravni (sui genereis, G. E. Moore); opisni. Nespoznavni opisni vzorci. Vzorci v dejanjih samih ali v naših odzivih (omejeni partikularizem). Holizem razlogov.   

29. november 2004:

Meinongovski predmeti: bogastvo. Zakaj ontološki: predpostavka neposredne korespondence. David Lewis o obstoju "spornih" bitnosti: prevzemanje vseh, prevzemanje nobenih, prevzemanje zgolj in samo nekaterih.

6. december 2004:

Skepticizem zunanjega sveta. Dvom. Metodološki skepticizem. (Descartes) Notranji skepticizem: dvom o lastnih zavestnih doživljajih Dostopna zavest in fenomenalna zavest. Fenmenologija zavesti.

13. december 2004:

Prispevni in celostni razlogi. Motivacijski razlogi. Organska enotnost (Moore). Privzeta vrednost.

20. december 2004:

Lik: (i) izstopanje; (ii) prenos. Družinske podobnosti. Ali iz holizma sledi partikularizem. Razlogi: teoretični in praktični. Ravni v metafizični sliki moralnosti: opisno, debelo moralno in tanko moralno. Supervenienca in rezultanca (emergenca).

3. januar 2005:

Teorije resnice: korespondenčna, koherenčna, minimalna, spoznavna. Neposredna in posredna korespondenca. Matematične resnice.

10. januar 2005:

Teorije resnice. Problemi korespondenčne teorije resnice. Resnica in spoznanje: vprašanje primata. Resnica v morali: realizem, omejeni realizem, relativizem, ekspresivizem.

14. februar 2005:

Resnica in realizem. Proizvajalci resnice. Varčna ontologija. Semantika: resnica kot posredna korespondenca. Referenčna zavezanost brez ontološke zavezanosti. Parafraza. Pretvarjanje. Epistemski redukcionizem. Irealizem. Minimalizem.

21. februar 2005:

Budizem in etični partikularizem. Vloga posamičnih primerov in zgodb v etiki. Sistematičnost moralne teorije. Primat načel in primat primerov. Osnovne značilnosti moralne intuicije. Mooreov argument odprtega vprašanja proti naturalizmu. 

28. februar 2005:

Zahteva kompozicionaklnosti: pomen ostane isti ob različnih nastopih. Pomen je odvisen od konteksta. Kompozicionalnost je model dinamike pomena. 

7. marec 2005:

Holizem in teorija vrednot. Temelj in pogoji omogočanja. Zunanji in notranji pogoji. Epistemske teorije resnice. 

14. marec 2005:

Organske enotnosti. Moore: deli ohranijo vrednost ne glede na kontekst, vendar lahko prispevajo več ali manj vrednosti. Območna in globalna supervenienca. Privzete vrednote. Ne-seštevne vrednote.

21. marec 2005:

Obvladanje praktičnih pojmov. Bogastvo in holizem proti atomizmu in sklepanju. Skrajni in zmerni holizem. "Vedeti da" in "vedeti kako". Pomen. Privzeti pomen in kontekst. Jedrni in obrobni pomen. Šibka in zahtevna sestavljivost/kompozicionalnost. 

4. april 2005

Resničnost kot posredna korespondenca je odvisna od prispevka sveta in od semantičnih standardov. Ti standardi so partikularistični. Možnost semantienega partikularizma pokaže argument učenja.
11. april 2005

Resnica kot posredna korespondenca in normativnost. Različni normativni standardi. Partikularizem semantične normativnosti in nemožnost redukcije.
18. april 2005

Zapornikova dilema: egoist in altruist. Vzroenost in determinizem. Vzročnost in nujnost. Indeterminizem, resničnost.
9. maj 2005

Števni argument za partikularizem. Prisvojeni objekti vrednostnega stremljenja (F. Veber). Tvorbeno-pretvorbena slovnica in znanje jezika (Chomsky). Dosegljivost resnice. Partikularizem v teoriji pomena. 16. maj 2005

Partikularizem in semantika. Prisvojeni objekti vrednostnega čustvovanja (F. Veber). Estetske sodbe, estetski razlgi in estetska načela. Dinamična kognicija in morfološka vsebina. 23. maj 2005

Kognitivna znanost in morala. Pojmi: prototipi in primerki proti definicijam. Sočutje. Organske enotnosti. Vrednost delov. Rezultanca. Privzete vrednosti: niso nespremenljive. Del in celota. Estetsko predstavljanje in nerealne podlage (F. Veber)

...

 

TEORIJA IN FILOZOFIJA ZNANOSTI, 3. letnik, dvopredmetna smer

LITERATURA ZA IZPIT:

Kot je bilo dogovorjeno v začetku šolskega leta lahko študentka izbira med tem, da svojo izpitno obveznost pri predmetu opravi z delom med letom (tj. s predstavitvijo seminarja in oddanimi izročki oziroma komentarji) ali pa kot klasičen izpit na koncu leta. Ker so mnogi študentje opravili le nekaj svojih obveznosti med letom, je tukaj ključ kako lahko nadomestijo neopravljeni del:

- če študentka ni opravila seminarja (oddal pa je nekaj izročkov) mora za izpit prebrati tri enote iz seznama literature spodaj po lastni izbiri. Na izpitu bo odgovarjala na vprašanja le iz izbranih del in na vprašanja iz snovi predavanj.

- če študentka ni oddala vseh (6 ali 7) izročkov, je ključ naslednji: če ima oddanih pet izročkov izbere le eno enoti; če štiri ali tri izročke, potem izbere dve enoti, če en ali dva izročka, potem izbere tri enote

(primeri: (primer 1) študentka je predstavila svoj seminar, a oddala le 4 izročke -> izbere si dve deli iz spodaj navedenega seznama literature in na izpitu odgovarja na vprašanja le iz izbranih enot in na vprašanja iz snovi predavanj; (primer 2) študentka je oddala zgolj dva izročka, seminarja ni predstavila -> izbrati mora 3 enote, ki nadomestijo seminar in 3, ki nadomestijo izročke, skupaj torej 6 enot po svoji izbiri )

Če študentka ni oddala niti enega izročka niti predstavila seminarja, potem mora za izpit prebrati vso navedeno literaturo in odgovarjati na vprašanja, ki jih ta zajema ter odgovarjati na vprašanja iz predavanj.

Izpitna vprašanja bodo zajemala tudi snov, ki je bila predstavljena na predavanjih. Ta je prav tako predstavljena na spletnih straneh (skupaj z povezavami do virov), študentje pa imajo na voljo tudi mnogo kvalitetnih spletnih virov o teh tematikah (npr. Stanford Encyclopedia of Philosophy, ipd.)


Seznam literature:
  1. Potrč, Matjaž. Dinamična filozofija (ZIFF, Ljubljana 2004)
  2. Dancy , Jonathan. "Etični partikularizem in moralno pomembne lastnosti, v: Analiza 3/2003, str. 19-32.
  3. Dancy , Jonathan. "Moral Particularism" (geslo v Stanford Encyclopedia of Philosophy, dosegljivo na medmrežju)
  4. Potrč, Matjaž in Strahovnik, Vojko. Practical contexts (Frankfurt; Lancaster: Ontos verlag, 2004)
  5. Potrč, Matjaž in Strahovnik, Vojko. "Metaphysics: Ultimate and Regional Ontology", Informacion Filosofica, I/2004, 1, str. 21-45.
  6. Strahovnik, Vojko. "Oris moralnega partikularizma", Analiza (časopis za kritično misel), 2003, letn. 7, št. 3, str. 33-55.
  7. Strahovnik, Vojko. "Uvod v vrlinsko epistemologijo". Analiza 3/2004, str. 101-118.
  8. Strahovnik, Vojko. "The riddle of aesthetic principles". Acta anal., 2004, vol. 19, issue 33, str. 189-208.
  9. Potrč, Matjaž. "Particularism and Resultance", Acta Analytica 33, Volume 19, 2004, 163-187, 269.
  10. Potrč, Matjaž. Jezik, misel in predmet (1988). Ljubljana: DZS.
  11. Potrč, Matjaž; Strahovnik, Vojko. "Particularist Compositionality"
  12. Potrč, Matjaž; Strahovnik, Vojko. ""Rorty's Holism"
  13. Potrč, Matjaž. "Weak Supervenience"
  14. Potrč, Matjaž. "Because"
* Gradiva v elektronski obliki, ki so bila ali pa še bodo objavljena v revijah, zbornikih, ipd., so tukaj dosegljiva le kot osnutki, ki pa niso nujno povsem identični s tiskano verzijo in niso namenjeni citiranju, temveč zgolj individualni študijski uporabi. Avtor(ji) si zanje pridržuje(jo) vse pravice.