|
Ciril Sorč
Župnijski zavod Dravlje
|
|
|
V velikonočni skrivnosti Kristusove smrti, vstajenja in poslanja Svetega Duha stoji pred nami triptih, odrešenjska umetnina, ki je sestavljena iz treh med seboj nerazdružljivih delov, ki vsak na svoj način, nikakor pa ne eden brez drugega, izražajo resnico o človeku. Da pa spoznamo resnico o človeku, moramo spoznati resnico o Bogu. To spoznanje pa je spoznanje vere, katero Jacques Loew mojstrsko opiše kot »črno svetlobo«. Ta svetloba ne odpravi skrivnosti, ampak jo presvetli do takšne mere, da v njej odkrivamo (ne da bi kdaj dokončno odkrili) neslutene globine. Zato moramo vzklikniti tudi pred poglabljanjem v velikonočno skrivnost, ki je »povzetek in vrhunec« božjega zavzemanja za nas in tako najvišje razodetje Boga samega: »Skrivnost vere!« Tukaj imamo opraviti z Bogom, katerega ne moremo dojeti z našim razumom, se mu ne moremo prikupiti z dejanji, približati se mu moremo le s srcem, le tako, da ga vzljubimo, da njemu, ki je ljubezen odgovorimo z ljubeznijo. Bogu, ki ima veliko srce, odgovorimo tako, da mu na stežaj odpremo naše srce. Kako reven je bog .lozofov ali bog za »vsak slučaj«, bog kot »mašilec lukenj« … Ti bogovi se niti ne dotaknejo mojega središča, srce se ob njih ne zgane. Vse drugačen je Bog Jezusa Kristusa. Bog, ki je polnost življenja in v katerem polje bogastvo ljubezni, Bog, v katerem je eno samo podarjanje Očeta in Sina in Svetega Duha, nam po velikonočni skrivnosti na stežaj odpira svoje srce in nas vabi k tej Božji gostiji ljubezni. Kako si želim, da bi tudi pričujoča razmišljanja koga »opogumila« za odločnejši vstop v Božje območje, kajti za človeka je pripravljeno mesto v srcu Boga. |