Povest Smrt v kurentiji je nastala po motivu, ki ga je Remec obravnaval že v svoji prvi drami Mrtvi kurent. Tako se Remec ponovno vrača h kmečki snovi. Smrt v kurentiji Kazalo Nazaj Naprej

Smrt v kurentiji

SMRT V KURENTIJI, povest, Založba Kmečki glas, Ljubljana, 1977, 131 str.
Povest Smrt v kurentiji se dogaja v pustnih dneh, ko se mlado in staro v ptujskpoljskih krajih požene v kurentovanje, kurentska oprava pa se na Ptujskem polju deduje kakor zemlja. Plesati kurenta je posebna čast, ki si jo je bilo potrebno priboriti. A nekakšno nenapisano pravilo je, naj si kurentije, kurentske opreme, ne nadevajo mlečnozobci, pa tudi za poročene moške ni več primerno, da bi odhajali v kurente. Zato stari Mihol Vegan, človek velik kot gora, iz vasi Zabovci, to pravilo težavno prenaša. In ko se mu tega pustnega dne dozdeva, da mu hočejo vzeti vso kurentsko opremo, z njo vred pa tudi "gunzeka", zvonec, ki edini v teh krajih tako poje, ga vse to prisili k razmišljanju o vsem dosedanjem življenju. Pa se Mihol spomni še na Nežiko, na svojo nepotešeno ljubezen, ki je ni smel poročiti, a mu je rodila otroka, potem pa je Nežika iz obupa skočila v Dravo. Stari Mihol pa zdaj ne ve, kje je njegov otrok, da bi mu izročil kurentijo, kajti z ženo Terezijo nima nobenega otroka. A tu je še brodnik Boštjan, ki je tudi lazil za Nežiko in oba sta prepričana, da je bil Nežikin otrok – njun. Toda Nežikin nezakonski otrok, Štefan, je zdaj že odrasel in je glavni inženir v bližnji tovarni glinice in aluminija v Kidričevem. In v tem pustnem dnevu, ko po Ptujskem polju in na Ptuju praznujejo pustni dan, se vse razvozla.

Iz zavihka, Smrt v kurentiji, 1977.

Kazalo Nazaj Naprej