III. Stranska skupina

 V tej skupini so skandij, itrij, lutecij in lavrencij. Sem še spadajo lantanoidi (lantanidi) in aktionidi(aktinidi).

skandij Sc srebrno bela tenljiva kovina, na zraku je zelo obstojen, tehnično nepomemben
itrij Y je siva, na suhem zraku zelo obstojen,tehnično nima pomena
lutecij Lu belo siva kovina,nima tehničnega pomena
lavrencij Lr dobljen pri obsteljevanju izotopov z jedri bora. je končni člen aktinoidne vrste

Lantanoidi:imenujejo jih tudi redke zemlje, kar praviloma pomeni njihove okside. Razdelimo jih na ceritne zemlje(Ce, La, Pr, Nd, Sm), iteritne zemlje(Y),terbijeve zemlje(Eu, Gd, Tb), erbijeve zemlje ( Dy, Ho, Er, Tm), iterbijeve zemlje(Yb, Lu).

lantan La bela, tenljiva kovina, kemijsko podoben aluminiju, za optična stekla     
cerij Ce siv, mehek, zelo tenljiv, kamenčki za vžigalnik, kot katalizator
prazeodim Pr srebrno bela kovina, soli so zelene barve, oksid za obarvana stekla
neodim Nd spojine so vijoličaste, za barvanje stekla, emajla in porcelana
prometij Pm v naravi v neznatnih  količinah, uporaba kot  b sevalec, nadomestek Ra
samarij Sm izotopa 146Sm in 147Sm sta radioaktivna, tehnično nima pomena
evropij Eu je najredkejša kovina, Eu2O3 , posebne svetleče snovi, v jedrski tehniki
gadolinij Gd srebrno bela kovina, je feromagneten,tvori brezbarvne soli in okside
terbij Tb nahajanje v itrijskih zemljah, je brez praktične vrednosti
disprozij Dy uporaba za zlitine za magnete in v jedrskih reaktorjih
holmij Ho pridobivanje je zelo težavno, tehnično ni pomemben
erbij Er nima kakšnega tehničnega pomena
tulij Tm srebrno bela kovina, težko ga pridobijo, drag, nima tehničnega pomena
iterbij Yb srebrno bela kovina, težavno pridobivanje, nima tehničnega pomena

 

Aktinoidi

aktinij Ac je zelo redek radioaktivni element, razpolovna doba 13,5 let, v uranovih rudah, končni produkt je svinec
torij Th srebrno bel, mehak, tenljiv, radioaktiven, nahajanje v monacitnem pesku,  na zraku je obstojen, v kislinah se slabo raztaplja, v lugih pa ne, uporaba v jedrski tehniki
protaktinij Pa sivo bel, svetel, radioaktiven, nahajanje v sledovih v uranu kot njegov radioaktivni razcepni produkt

uran U

 srebrno bela, mehka kovina. razmeroma odporen proti kislinam, bazam, zraku, uran 238 razpada in oddaja alfa žarke, rapolovna doba je 4,5 . 109  let. najvažnejši mineral je uranova smolna svetlica, uporaba kot jedrsko gorivo
neptunij Np je umetni radioaktivni element, nastane pri obstreljevanju  urana z nevtroni, 237Np ima razpolovno dobo 2, 2 milj, let, je srebrno bel, kemično reaktiven
plutonij Pu radioaktiven element, je srebrno bel, na vlažnem zraku korodira, je v sledovih v uranovih mineralih, pridobivanjo ga v jedrskih reaktorjih, uporaba kot jedrsko razstrelivo in kot reaktorsko gorivo
americij Am  dobili so ga z obstreljevanjem urana 238 z delci alfa kot 241Am, razpolovna doba je 458 let
kirij Cm je srebrno bel, na zraku neobstojen, je več tisočkrat močneje radioaktiven kot radij, zato je delo z njim zelo težko, dobili so ga z obstreljevanjem americija  z nevtroni, razpolovna doba  244Cm je 162,5 dni. 
berkelij Bk  je umeten, radioaktiven element, dobili so ga z obstreljevanjem Am  z delci alfa , razpolovna doba najbolj dolgoživega  izotopa je 7000 let
kalifornij Cf  je močno radioaktiven, dobili so ga z obstreljevanjem kirija z delci alfa , razpolovna doba najbolj dolgoži     vega  izotopa je 660 let
ajnštajnij Es  je radioaktiven transuranski element, je v razcepnih produktih atomskih bomb
fermij Fm je umetni radioaktivni element, odkrit  v razcepnih produktih vodikovih bomb
mendelevij Md dobili so ga z obstreljevanjem Es  z delci alfa, tehnično je nepomemben
nobelij No je transuranski element,dobili so ga z obstreljevanjem  kirija  z  C jedri,  razpolovna doba 253No je  10 minut

 

Radioaktivnost