Zlo me je veselilo, de ste se per ti perložnosti na me spovnili, zato ker mi to na znanje da, da vaša lubezen do mene, des sim glih že tok dolgo od Vas ločen, ni še vgasnila. Jeri se posebno zahvalim za nje pisemce, v katerimo mi Vaše želje in po nje misle tudi želje stricov na znanje da. Meni je prav zlo žov de Vam Upanje Vaše spolniti ne morem. Ja ke bi bil od konca to vedil, kar zdej vem, to skusil, kar sim zdej skusil, tako bi jest gvišno nikol na bil vidil Duneja; al zdej je prepozno. Dokler tič po drevju okoli skače, ga jed v tičenci nastavljena prijazno k' sebi vabi, al ker se je on jedra enkrat zatiknil, potlej ga pokrov zapre, in on na more več nazaj. Ja tok so tudi meni vrata zaperte proti domo. Sramota, zgubleni čas, zgubleni perjatli, nova zamera mi branijo v Teologijo nazaj jiti, in jest Vam odkritoserčno povem, de sim terdno sklenil velike težave raj prestati, in vsako reč pred skusiti, koker ta stan, v katerga sim se podal, zapustiti, in kateri mi je bil gvišno namenen. Ja jest sim skori previžan de mi je bil ta stan namenen, ker sim bil v' Lublani tok nisim pravga veselja do tiga stanu imel, pa me je vendar nekej jest sam ne vem kdaj ven na Dunej gonilo, in ker sim od konca prviga leta že skori v serci sklenil, ja že tovaršam pravil, de bom nazaj šu, je na enkrat stiftenga peršla, sim berš dobro službo dobil, in vse se je tako naklučilo, de sim druge misli ratal. In zdej mi še ta stan koj dovel dopade; zato če Vas bo kdo vprašal, al rajtam kdej nazaj k' Teologiji jiti, mo le recite, da te misli več nimam. Ke bi to sturil tako, bi me mogil vsak za nespametniga deržati. Tri leta bi mogel zgubiti, dva leta dalej studirati, star sim že dosti, in šolskiga prahu sit do vrata. Kaj bi Vi rekli, ke bi kdo en vert z' žlahtnimi drevesi nasadil, in ker bi že jablane ali hruške ali druge drevesa tako podrasle, de bi vpanje imel kmalo sad od njih dobiti, ke bi zdej temo na enkrat v' glavo padlo drevesa vse posekati, in en zevnik iz verta narediti? Ker toko reči stoje, toko bote sami lohko zapopadli, de na morem več nazaj pred pridti, preden na bom duželsko službo v' Ljubljani iskal. - Strici mi na tri pisme na odgovore, jest rajtam de me kdo per njih počernil. Ke bi stiftenge ne blo, bi mi blo prov hudo peršlo, toko je pa še za prestati. Ko bi me imelo kaj na enkrat pertisniti, tako že od Gospod Naboisa al pa od drugih perjatlov pomoč dobim. - Gospod Nabois mi je rekel, de bi Vas prosil, Žagarjo povedati, da se mo zahvali, zato ker Naboisovo kajžo dobro oskerbi, in de ga prosi, de bi on vse, kar je treba za perpravljenje preskerbil, če kajža tolk noter na nese, toko bo že on vse prevernil, Miklavžo nej jo nikar čez ne da. Poharjov Matia vse pozdravi, jesen bo venizštudiral, potlej pa na ve kam se bo obernil, morebiti bo šu v Gorico, al pa na eno Grajšino na dolensko, al pa bo na Duneju ostal, al pa bo v' Lemberg k' Ovsenovkovmo šu, kamer bo bel mo kazalo. Jest sim vas rajtal ob vkancah objiskati, al če bo per stricih zamera guerala, tok bom mogil domu pridti, za to ker bo cerenge manjkalo. Boln še nisim bil kar sim na Duneju, na kvartirju sim pa per prov dobrih ljudeh, kateri prov radi postrežejo, in za en dejl sim bel kontent koker lani. Zdravi ostanite in vse znance perjatle, in žlahtnike pozdravite.