MATIJA ČOP  (1797 v Žirovnici - 1835 pri Tomačevem)

 

Bil je prvi slovenski literarni teoretik in zgodovinar. Bil je slovstveno najbolj izobražen Slovenec svoje dobe. Znal je 19 jezikov in poznal tudi literaturo, napisano v teh jezikih. S svojimi literarnimi nazori je močno vplival na Prešerna, s katerim ga je vezalo tudi močno prijateljstvo. Pripomogel je k temu, da se je Prešeren usmeril v romantiko ter uporabljal romanske pesniške oblike (sonet, stanca, tercina, glosa,...). Trdil je, da mora slovenska književnost ravnati po razvitih evropskih literaturah, ne pa po ljudskem pesništvu. Ustvariti mora pesniška, pripovedna in dramska dela, ki bodo zanimiva za izobraženstvo, saj je le-to glavni nosilec slovenske kulture.

Nasprotoval je Kopitarjevim jezikovnim nazorom in je trdil, da kmečki jezik ne zadostuje za visoko književnost. Prepričan je bil, da imajo izobraženci pravico do višje duhovne kulture v svojem jeziku. Prva pot za napredek se mu je zdela poezija, zato je z vsemi močmi podprl izhajanje pesniškega zbornika Kranjska Čbelica.

Zaradi stalnega študija je malo napisal. Znan je pregled slovenske slovstvene zgodovine (starejše slovstvo je razdelil obdobja: protestantsko, katoliško po letu 1600 in novo obdobje od Pohlina naprej). Sredi največjega dela ga je ugrabila smrt. Utonil je v Savi, star 38 let. Prešerna je njegova smrt zelo prizadela. Posvetil mu je svoje najobsežnejše delo - Krst pri Savici.
 



NAZAJ

NA ZAČETEK