P4 - Informacijska tehnologija

• Opišimo splošen pojem TEHNOLOGIJA!
• Tehnologija je v splošnem skupek postopkov pridobivanja surovin in njihove predelave od začetka do končnega stanja - izdelka.
• Kako bi glede na prejšnjo trditev opisali pojem “INFORMACIJSKA TEHNOLOGIJA”?
• Informacijska tehnologija zajema dogajanje:
  • od snovanja,
  • oblikovanja,
  • prenašanja do prejemanja in
  • dojemanja informacij.
• Od česa so ta dogajanja odvisna?
  • Ta dogajanja so v znatni meri odvisna od tehničnih sredstev in pripomočkov, ki jih pri tem uporabljamo. Zato v okviru informacijske tehnologije obravnavamo telekomunikacije, računalnike in drugo opremo za obdelavo podatkov.
• Čeprav so ljudje uporabljali pripomočke za zbiranje, hranjenje, obdelavo in posredovanje podatkov že mnogo pred sedanjo informacijsko revolucijo, je začela informacijska tehnologija dobivati v družbi pomembnejšo vlogo šele v poznih petdesetih letih, ko so znanstveniki ugotovili, da računalnik ni le stroj za seštevanje in množenje števil, ampak je lahko tudi izvrsten pripomoček za obdelavo podatkov.

• Poskušaj navesti nekaj informacijskih tehnologij, ki so jih poznali in uporabljali v preteklosti!
  Korenine informacijskih tehnologij segajo v obdobje prvih slik v pečinah, knjig in časopisov, hiter razvoj informacijskih tehnologij pa se je začel z iznajdbo telefona, radia in televizije. Pravo revolucijo v razvoju teh tehnologij so povzročili računalniki in kasneje še njihovo medsebojno povezovanje v omrežja. Veliko je razlogov, zakaj je postala informacijska tehnologija predmet obširnih razprav. Vsak izmed teh razlogov je pomemben, vsi skupaj pa poudarjajo nujnost razumevanja tehničnih in družbenih vidikov nove tehnologije.
   

• Berač kralju informacijo o čudežnem jabolku napiše na list papirja. V katerem primeru bo kralj sporočilo razumel?
• biti mora pismen;
• razumeti mora njegov jezik (tudi pri govornem posredovanju informacije mora kralj poznati jezik, s katerim mu berač posreduje informacijo).
• Uspešnost posredovanja informacije je torej zelo odvisna od tega, kako jo posredujemo, zelo malo pa od tega, kakšna je informacija.
• To spoznanje je vodilo prizadevanja strokovnjakov za opredelitev tistih temeljnih znanj, ki so potrebna, da posameznik lahko uveljavi prednost razpolaganja z informacijo. Iskali so odgovor na vprašanje, kaj mora človek znati, da lahko hitro poišče, shrani, obdela in uporabi aktualne podatke ter jih oblikuje v učinkovito informacijo, ali, kot radi rečemo, kdaj je človek informacijsko pismen. Eni so poudarjali psihološke vidike, drugi sociološke, tretji pa poznavanje in uporabo sodobnih informacijskih tehnologij, svoje pa sta prispevala tudi razvoj znanosti in dejstvo, da je informacija v osnovi neotipljiva.
• Kljub temu lahko danes opredelimo informacijsko pismenost kot splet:
• poznavanja in razumevanja osnovnih zakonitosti informatike;
• poznavanja sodobnih možnosti in načinov posredovanja in prejemanja informacij (klikni TUKAJ za primer);
• sposobnosti učinkovite in uspešne uporabe informacijske tehnologije;
• zmožnosti uporabe informacijske tehnologije v novih okoljih in nepredvidljivih položajih;
• dovzetnosti za spremembe, ki jih povzročajo nove tehnologije in informacije.
• Nemško ministrstvo za znanost in tehnologijo je ugotovilo, da se število delavcev, ki za učinkovito in uspešno opravljanje svojega poklica potrebujejo informacijsko pismenost, iz leta v leto povečuje, pri čemer so poklici, za katere ni potrebna informacijska pismenost, čedalje bolj omejeni na opravljanje nezahtevnih in slabo plačanih del.

• Prav zato se bomo v naslednjih poglavjih podrobneje seznanili s posameznimi elementi informacijske pismenosti. Ker informacijska pismenost temelji predvsem na učinkoviti in uspešni uporabi računalnika, se bomo posvetili najprej njemu.

Izrazi, ki smo jih spoznali v tem poglavju

informacija - kar se novega pove o določeni stvari in pri prejemniku vzbudi določeno spremembo

podatek - opredmeteno dejstvo o določeni stvari, s katero predstavimo informacijo

informatika - veda, ki raziskuje vrste in značilnosti informacij, zakonitosti in teorijo informacijskih dejavnosti ter vplive informacij na človeka

kod - dogovorjena pravila za zapis podatkov

kodiranje - zapis podatka z enim ali več dogovorjenimi znaki (črke, števke, zvočni signali, grafični znaki itd.) po dogovorjenih pravilih

zvezni način - opredelitev, ki poteka tekoče, to je brez presledkov oziroma preskokov, tako da zavzame vse vmesne vrednosti

diskretni način - opredelitev, ki poteka diskretno, to je s presledki oziroma preskoki, tako da nekaterih vmesnih vrednosti ne zavzame

bit - količina informacije, ki smo jo prejeli, kadar smo lahko izbirali med natančno dvema enako verjetnima odgovoroma

baza podatkov - podatki, ki jih potrebujemo pri odločanju o določeni stvari, zbrani na enem mestu

informacijski sistem - podatki, pripomočki in metode, s katerimi lahko obdelamo zbrane podatke tako, da posredujemo posamezniku tiste podatke, ki jih potrebuje

informacijska tehnologija - skupna uporaba računalnikov, telekomunikacij in druge opreme za obdelavo podatkov z namenom, da oskrbimo posameznika s podatki, ki jih potrebuje

informacijska pismenost - znanje, spretnosti in navade, ki jih potrebujemo, da lahko hitro in uspešno poiščemo, shranimo, obdelamo in uporabimo aktualne podatke ter jih oblikujemo v učinkovito informacijo
 
 
Dodatno gradivo:

- Evropsko vozniško dovoljenje za računalnik (dodatni prispevki): 1, 2, 3,
- Ostalo gradivo: 1