P3 - Količina informacije

• V našem življenju obstaja mnogo trenutkov, ko se odločamo med različnimi možnostmi.
• Ko je kralj razmišljal o zdravilu, se je tudi odločal med dvema možnostma:
• zdravilo za njegovo bolezen res obstaja
• zdravila za njegovo bolezen ni, zato bo umrl.
• Informacija, ki jo je kralju sporočil berač, je pokazala na prvo možnost in izključila drugo. Odpravila je torej neko nedoločenost. Kolikšno nedoločenost smo razjasnili z informacijo, je merilo za njeno količino.
• Kdaj je količina informacije večja?
• Količina informacije je večja, če nam omogoča razločiti med večjim številom možnosti.
• Kadar pa zvemo za odgovor na vprašanje, pri katerem smo izbirali med natančno dvema enako verjetnima odgovoroma, smo dobili en bit informacije.
• Naštejmo nekaj primerov
• na katero stran je padel kovanec, ki smo ga vrgli v zrak (grb ali številka),
• katera smer v križišču dveh cest je prava (leva ali desna),
• na kateri tir pripelje vlak na postaji, na kateri sta le dva tira (na prvega ali drugega), itd.

• Zakaj je v naši pravljici kralj za nasvet glede svoje bolezni vprašal zdravnike, ki so o tem vedeli veliko več?
• Ker sam ni poznal odgovora in ker se ni zanesel na enega samega zdravnika.
• Kako ravnamo mi v položaju, ko potrebujemo določeno informacijo?
• Takrat vprašamo prijatelja, starše, ali poiščemo odgovor v knjigi ali priročniku.
• Kakšne so lahko posledice nepoznavanja določene informacije? Naštejmo nekaj primerov!
• V poslovnem svetu, je nepoznavanje določenega podatka lahko celo usodno. Primer: Podjetje Neplačanič nam npr. ničesar ne plačuje, mi pa mu, ker tega ne vemo, še vedno dobavljamo izdelke. Ko ugotovimo težave, se na brezglavo iskanje podatkov v trenutkih, ko je že skoraj prepozno, ne moremo zanesti.
• Zato podatke:
• nenehno zbiramo,
• hranimo,
• obdelujemo in organiziramo tako, da nam bodo čim hitreje na voljo takrat, ko jih bomo potrebovali.
• Zamislimo si voditelja odmevne kontaktne radijske oddaje.
• Kakšne informacije mora imeti, ko mu poslušalec po telefonu pove, katero popevko si želi?
• vedeti mora, ali ima želeno pesem v radijski diskoteki in
• na kateri zgoščenki je posneta.
• Če bi bilo vse prepuščeno naključju, bi oddaja hitro zabredla v težave: voditelj bi želeno popevko obljubil, potem pa je ne bi našel, ali pa bi poslušalcu dejal, da želene popevke nima, naslednjo uro pa bi jo drug voditelj zavrtel kot novost, ki so jo dobili prejšnji teden.
• Poglejmo si primer, kako imajo podatke organizirane v poslovni trgovski delovni organizaciji!

 
• Delavci morajo torej skrbeti za ustrezne informacije. Vse podatke, ki jih potrebujejo pri svojem delu, zberejo na enem mestu v bazi podatkov. Vendar sami podatki še niso dovolj - so kot čudežno jabolko, za katerega vemo, da obstaja, do njega pa ne moremo. Za predstavitev ustrezne informacije potrebujemo še pripomočke in metode, s katerimi bomo zbrane podatke obdelali. Tako organizirane podatke imenujemo informacijski sistem.
• Informacijski sistem je torej urejena množica podatkov ter pripomočkov in metod, s katerimi te podatke obdelamo. Njegova glavna naloga je oskrbeti uporabnike s podatki, na podlagi katerih si bodo lahko oblikovali pravo predstavo o trenutnem stanju v podjetju ali organizaciji. Informacijski sistem sam po sebi torej ne rešuje nobenega problema, vendar s posredovanjem podatkov omogoča njihovo reševanje.
• Informacijske sisteme uporabljamo na domala vseh področjih človekovega udejstvovanja, npr. v:
• knjižnicah
• katere knjige ima knjižnica, kdo si je knjigo izposodil, kdaj jo mora vrniti itd.;
• bankah
• kolikšno je stanje na računih, dvigi in pologi denarja itd.;
• bolnišnicah
• katere bolezni zdravijo, kakšna je zaloga zdravil, kdaj kdo dobi zdravilo itd.;
• podjetjih
• naročila, terjatve, imena zaposlenih itd.;
• šolah
• seznam učencev in učiteljev, ocene, neopravičene ure itd..
• Kakšna je človekova zmožnost sprejemanja informacij?
• Neverjetno velika.
• Ali lahko vse informacije, ki so nam na voljo, sprejmemo in si jih zapomnimo?
• Običajno se osredotočimo le na nekatere, druge pa spregledamo. Pri tem obstaja nevarnost, da kako bistveno informacijo spregledamo, oziroma se nanjo prepozno spomnimo ali pa se sploh ne. Posledice tega so lahko zelo usodne: ker spregledamo prometni znak, povzročimo prometno nesrečo.
• Kako se v naši pravljici poskušal kralj izogniti tej nevarnosti?
• Tako, da je za nasvet vprašal več zdravnikov. Verjetnost, da bi vsi zdravniki spregledali isto informacijo, je seveda manjša kot pri enem zdravniku, vendar take rešitve ne moremo uporabiti povsod. Zamislimo si knjižnico, kjer bi imeli človeka za hranjenje baze podatkov o tem, katere knjige imajo, kdo si jih je sposodil itd. Ne samo, da bi moral biti ta človek vse dni v knjižnici, prej ali slej bi gotovo nekaj pozabil. Namesto človeka se zato za zbiranje, hranjenje, obdelavo in posredovanje podatkov v informacijskih sistemih uporabljajo različni pripomočki, ki so pri takšnih nalogah bolj zanesljivi od človeka. Imenujemo jih informacijska tehnologija.

Dodatno gradivo:

• Količina informacije (glej z IE-predstavitev)   - spletna stran
• http://www.s-gimsl.kr.edus.si/gradiva/inf/kolicina.html
  

Razmisli in naredi:

• Imata spletni strani http://www.druga.org/  in http://www.rtvslo.si/ kaj skupnega z današnjo vsebino učne ure?
• Najdi spletno stran s vsebino, ki dopolnjuje današnjo učno snov, in shrani njen naslov.
  Izbrati moraš spletno stran, na katerih je vsebina predstavljena na zanimiv način in dovolj enostavno, da jo lahko razumeš  ti in tvoji sošolci.
  Poskušaj jo na kratko obnoviti.