P2 - Kodiranje podatkov

• zvezno ali analogno in
• diskretno ali digitalno.

Zvezno kodiranje podatkov

• Če bi otroku želeli izmeriti telesno temperaturo in bi v ta namen uporabili živosrebrni termometer, bi njegovo temperaturo predstavljala dolžina živosrebrnega stolpca: daljši stolpec bi pomenil višjo temperaturo, krajši pa nižjo. Pri vsaki, tudi najmanjši spremembi merjene temperature bi se spremenila tudi dolžina živosrebrnega stolpca in pri tem zvezno prešla vse vmesne vrednosti. Takšno kodiranje zato imenujemo zvezni ali analogni način kodiranja podatkov.
• Poleg temperature na živosrebrnem termometru so zvezno kodirani tudi čas v peščeni uri, hitrost avtomobila na tahometru s kazalcem, dolžina elastične vrvice, množina vode v posodi itd.

Diskretno kodiranje podatkov

• Kakšne termometre pa danes pogosto uporabljamo za merjenje temperature?
• digitalne termometre
• Kaj predstavlja višino merjene temperature?
• kombinacija številk na zaslonu (višja številka pomeni višjo temperaturo in obratno)
• Pri spreminjanju merjene temperature se številka na zaslonu diskretno spreminja po korakih: eno številko zamenja pri določeni spremembi temperature druga, to tretja itd. Takšno kodiranje zato imenujemo diskretni ali digitalni način kodiranja podatkov.

• Kako so kodirani podatki, ki jih dobimo s štetjem (npr. stran v knjigi, dan v mesecu, število oseb v avtobusu itd.)?

• diskretno

• Ker je diskretni način bliže našim predstavam, kodiramo na ta način tudi podatke, ki se v naravi zvezno spreminjajo, npr. hitrost, čas, dolžino itd. Pri takšnem kodiranju odčitamo vrednost podatka z meritvijo, ki jo opravimo z merilnim instrumentom. Čeprav je instrument lahko povsem natančen, se običajno zadovoljimo z omejeno natančnim podatkom - kraljevo temperaturo merimo le na eno decimalko natančno, dolžino črte zaokrožimo na milimetre, razdaljo med dvema krajema pa kar na kilometre. Ko so otroku izmerili telesno temperaturo 39 oC, je bila njegova resnična temperatura nekoliko nižja, npr. 38,98 oC. Podobno znaša hitrost avtomobila toliko in toliko km/h, čeprav je avto v resnici za nekaj m/h hitrejši, tekač preteče progo v toliko sekundah in njenih desetinkah, čeprav je bil za nekaj stotink sekunde počasnejši, itd.