Kot sem omenil že v članku o botaničnem vrtu Pinya de Rosa, sem si lani avgusta že drugič v poldrugem letu ogledal čudovita botanična vrtova na divji obali (Costa Brava) v španski Kataloniji. Tokrat bom opisal starejšega, ki se nahaja le lučaj od Pinya de Rosa proti Blanesu. Za drugi obisk sem izbral za prevoz eno od turističnih bark, ki plujejo od plaže do plaže. Po polurni prijetni vožnji ob slikoviti obali, mimo peščenih plaž, smo prispeli v Blanes. Malo pred prihodom v pristanišče nas je s skalnega previsa pozdravil Linnéjev tempelj iz botaničnega vrta. V pristanišču je že čakal mali avtobus, ki nas je po ozki in zaviti uličici pripeljal na vrh skalnega previsa nad pristaniščem pred vhod botaničnega vrta Marimurtra.Ustanovitelj botaničnega vrta je bil Nemec Karl Faust, ki je postavil temeljni kamen leta 1920. Vrt je gradil postopoma leto za letom. Do zdaj je v park urejena le približno četrtina vsega za to namenjenega zemljišča. Karl Faust je ustvaril ta vrt iz lastne potrebe, z lastnimi sredstvi, z vložkom vseh svojih moči in brezpogojne vdanosti svojemu delu. Na razpolago ni imel nobene dediščine in nobene materialne pomoči, ko je iz divjega pobočja in starih vinogradov ustvaril ta čudovit vrt. Le-ta stoji na pobočju hriba San Juan, na čigar vrhu se nahajajo ruševine gradu istega imena. Nasproti stoji stari kapucinski samostan, ki je bil zgrajen na ruševinah kapele Svete Ane, njegov izvor pa sega v 13. stoletje.

Linejev tempelj narisala Marija Prelec

S hriba se odpira čudovit pogled na današnje letoviško mesto Blanes, ki je bilo še nedolgo nazaj majhna in revna ribiška vasica. Blanes ima častitljivo preteklost. Znan je že iz rimskih časov, ko se je imenoval Blanda in ga je v svojih potopisih po Iberskem polotoku omenjal znani pisec iz tistih časov Cayus Plinius.

V Blanesu je bil v 18. stoletju že botanični vrt, ki ga je osnoval domačin Nonos Palau Verdera. Bil je dvorni zdravnik in profesor botanike v Madridu ter prvi prevajalec del Karla Linnéja v španščino. Botanični vrt je propadel po njegovi smrti. Mogoče je prav ta primer vzpodbudil Karla Fausta, da je malo pred svojo smrtjo sprejel odločitev, da ustanovi sklad, ki bi nadaljeval in dokončal njegovo življenjsko delo. Po njegovi smrti leta 1952 skrbi za vrt 10 članski svet, ki nadaljuje delo skladno s Faustovimi načrti.

Sam vrt ni zgrajen sistematično, kot so večinoma botanični vrtovi, ki so namenjeni za študij rastlin v naravnem okolju. Namen vrta, kot ga je dal sam Faust, je preživeti prijetne urice oddiha in sproščenja. Prav tako pa je vrt namenjen za znanstvena raziskovanja in raziskovalci so v vrtu vedno dobrodošli gostje.

V vrtu imajo trenutno približno 3500 vrst različnih rastlin, to število pa skušajo še povečati. Poleg tega imajo še sodobno opremo za znanstveno delo in sodobno knjižnico.

V botanični vrt smo prišli skozi lepo oblikovan portal. Takoj se nam je odprl lep pogled na palme, ki rastejo nedaleč od vhoda. Med njimi je bila skupina bananovcev (Musa) s plodovi. Banane so bile dolge že dober decimeter in bi ob ugodnih vremenskih razmerah utegnile celo dozoreti. Presenečenje je bilo popolno, ker so me v šoli učili, da banane v Španiji ne rastejo. “Plodove” na bananovcu sem nekoč že videl pri prijatelju Juretu, samo da so bile obrnjene narobe in kupljene v Intersparu.

Od vhoda vodi tlakovana pot mimo palm proti delu vrta, ki je zasajen z rastlinstvom suhih področij Srednje Amerike in Afrike. Ob poti je lepo cvetel približno dva metra visok primerek madagaskarske palme Pachypodium lamerei, za njim pa so rasli kaktusi, agave, juke, aloje; med njimi so kraljevali visoki stebričarji, velikost le-teh pa ne doseže tistih iz botaničnega vrta Pinya de Rosa ali barcelonskega eksotičnega parka. Vmesno površino pokrivajo razne pritalne sočnice (krasule, eševerije, mesembriateme,…), ki so bile najlepše konec aprila, ko so v polnem cvetju. Od večjih rastlin pa so takrat izstopali cvetoči Cleistocactus-i in Aloe. Avgusta žal ni bilo v tem delu omembe vrednega cvetja.

Del steze se odcepi do čudovite tropske pergole, ki je bila bogato poraščena z raznimi tropskimi ovijalkami in vzpenjalkami. Avgusta so prevladovali veliki rdeči in rožnati cvetovi hibiskusa in bogato cvetoče bugenvilke. Drugi del poti vodi mimo čilskih palm do vodnjaka želja, od tam pa pridemo do bambusovega gozdička, kjer trsi bambusa gotovo segajo 10 metrov visoko. Na razpotju se ena steza odcepi proti vznožju Braum Blanquetovega griča, kjer se nahaja vodni vrt s prekrasnimi, belo do škrlatno obarvanimi lokvanji, ki so cveteli tako maja kot avgusta. Poleg lokvanjev se nahaja še množica vodnih rastlin, med njimi sem prepoznal lotus, katerega kelihom podobni plodovi so se dvigali nad vodno gladino. Nasproti ribnika se nahaja še območje endemičnih (katalonskih) ogroženih vrst.

Mimo kalifornijskih palm na levi in katalonskega grmičevja, ki raste na kislih tleh na desni strani, pridemo nad strmo obalo. Tam se nahaja kamnit razgledni stolpič. Pot se nadaljuje nad prepadno obalo mimo avstralskega grmičevja do poti, ki vodi do ribnika., skozi drevored sveč iz vitkih cipres. Obalna pot se nadaljuje mimo področja poraslega z južnoafriškem in dalje s severnoafriškem grmičevjem do lepega Linnéjevega templja, ki stoji na strmem skalnem previsu nad zalivčkom. Na terasi poleg templja je pergola, prekrita s škrlatno zaveso bugenvilk.

Od templja vodi Goethejevo stopnišče do Goethejevega trga. Na obeh straneh stopnišča so posajeni citrusi, ki so čudovito dehteli v spomladanskem cvetju, na vejah pa so se zibale še zrele oranže. Škarpe so bile maja prekrite z rožnato preprogo visečih mesembriatem, avgusta pa so poleg zelenih plodov pomaranč cvetele kane v lepih odtenkih rdeče in oranžne barve. Na vrhu stopnišča je Goethejev trg. Na robu se nahaja majhen ribnik ali vodnjak z zlatimi ribicami in lokvanji, nad njim pa je plošča obrasla z dišečo mirto. Na plošči so vrezani verzi iz Goethejevega Mignona v nemškem, katalonskem in španskem jeziku:

Poznaš li kraj? Citrone tam cvetó,
oranže zlate iz temnih vej sijó,
blag dih od néba sinjega hlidí,
pohlevna mirta, lavor strm stoji.
Mar ga poznaš?
Tja, tja s teboj
tako bi rada šla, o dragi moj.

prevedel: Oton Župančič

Na drugi strani trga, za škarpo, ki dobro služi tudi kot kamnita klop v prijetni senci pinij, raste velika skupina strelicije (Strelitzia reginae). Spomladi je bilo med velikimi suličastimi listi vse polno oranžno-modrih cvetov rajskih ptic.

Z Goethejeva trga pridemo spet do bambusovega gozdička, mimo prastarih aravkarij in orjaških datur, ki so cvetele v rumeni ali marelični barvi nadaljujemo po do male šole Mendlovega zakona o križanju, ki je predstavljeno z belo in rdeče cvetočimi begonijami in se vrnemo do tropske pergole. Še zadnji pogled na lepe plezalke in skupino kaktusov. Pri vhodu sledi še “obvezen” nakup kaktusov, razglednic in reklamnega materiala.

Čudovit sprehod skozi vrt je končan. Škoda, da je bilo tako malo časa za podroben ogled ali počitek v senci dehtečih citrusov.

Za konec pa še življenjski moto Karla Fausta:

Willst Du glücklich sein im Leben,
trage bei zu Andrer Glück,
denn die Freude, die wir geben,
kehrt ins eigne Herz zurück.

Če življenje srečno si želiš,
pomagaj k sreči drugih,
ker ta radost, ki jo daš,
se v srca naša obrača.

Fundacion Carlos Faust: El Jardin botanico Marimurtra