PREGOVORI O VINU :

Kjer ni vina, ni veselja (J. V. Valvasor)

Vino je sok zemlje in sonca

Vino in žene store, da še modri obnore

Kdor veliko pije, ga kmalu zvije! (ljudski pregovor)

Pij, toda uma ne zapij! (ljudski pregovor)

Ne išči tolažbe v vinu, nauke daje mati sinu.

Ni vse vino kar teče

Kdor v življenju ni pil, pel in ljubil, ta je gotovo veliko izgubil.

Veš kdo ti deda najbolj zmeša? Vino in babe.

VINSKI KLJUČ VSE ODPRE (Slovenski pregovor)

STAREGA VINA, STARIH PRIJATELJEV SE DRŽI (Ljudska modrost)

KOLKO KAPLIC TOLKO LET (Ljudski pregovor)

KDOR NE PIJE NAJ NE JE (Ljudski pregovor)

VINO DOBRO GOVORI, SLABO SLIŠI (Ljudska modrost)

Z VINOM SE POGOVARJAJ KOLKO SE LE DA, SAJ TI VINO RESNICO IZDA (Kamenšek J.)

VINO JE TAKO DOBRO, KOT JE DOBRA DRUŽBA (Ščurek S.)

Kruhova pijanost je najhujša. (Slovenski pregovor)

Kdor je vino popil, najima še drožje.

Še bog bi dobre volje bil, če bi vino pil.

Vince kislo, srce veselo

Vino še modreca znori

Dober gospodar ni bil, ki je alkohol pil.

Dobro je, dokler mož vino nosi, a slabo, kadar vino moža.

Kdor v jezi pije in v žalosti molči, dolgo ne živi.

Vino ni rado samo.

Vino ne govori: ''Hodi!'' ampak: ''sedi''!

Ni vina brez pelina

VINO LEPO POJE, PLEŠE IN GODE, A NERADO DELA.

PRIJATELJSTVO, SKLENJENO OB KOZARCU, SE HITRO RAZBIJE.

VINO SMEŠ LJUBITI, NE SMEŠ PA SE VANJ ZALJUBITI.

GRUNT JE K TRTI PRIVEZAN.

VINO ČE IMETI ČISTE ROKE

VINO JE NAJBOLJŠE ZDRAVILO.

VINO PRAVI: JAZ SEM DOBRO, DOKLER TI MENE ZMOREŠ; KARAD PA JAZ TEBE – GORJE TEBI!

KDOR JE VINO POPIL, NAJ IMA ŠE DROŽE.

DOKLER POJANCA NE ZALIJE, LE VINO ŽRE IN PIJE. (Slomšek)

VEČ GOSTILNIC – VEČ UBOŠTVA; VEČ PLESA – VEČ JOKA. (Slomšek)

AKO SE BO VINO PILO ZA POTREBO, BO ZDRAVILO, KAR PA SE ČEZ MERO ŽRE, ŽIVI STRUP SEVEDA JE. (Slomšek)

GRD, DA NI GRŠEGA, JE PIJANEC, A SEDEMKRAT GRŠA JE PIJANKA. (Slomšek)

SEM STGAN PA BOS, PA PIJEM VSESKOZ.

DOLENJEC, ČE JE BOLAN, NE GRE K ZDRAVNICI, GRE LE K LODRICI (sodčku); PA VINCE SKUHA, DA SPRAVI IZ TREBUHA.

KDOR PREVEČ PIJE, PRENAGLO IZPIJE.

KRČMARJEVA KREDA PIJANCEM RADA DVOJE PIŠE.

PIJANEC SE NEVARNOSTI NE BOJI.

STRAST PIJANČEVANJA JE RJA, KI RAZJEDA ZDRAVJE.

VOL PIJE, KARAD JE ŽEJEN, ČLOVEK PA PIJE TUDI, KADAR NI ŽEJEN. (Kostel)

VINO IMA NOGE.

ALKOHOLNA PIJAČA – HUDIČEVA ZVIJAČA.

ČE BOŠ MED PIJANCI TREZEN, TE BODO IMELI ZA PIJANCA.

ČE SI PIJAN, SI MODER, BOGAT IN MOČAN.

GRLO ZAPRAVI VEČ HIŠ KAKOR VOJSKA, GROM IN BLISK.

KDOR VINO VEČERJA, VODO ZAJTRKUJE.

MLADI GA PIJEJO IZ NAVADE, STARI IZ POTREBE.

MLAD PIJANEC – STAR UBOŽEC

PRI VINU STA SE ŠE HUDIČ IN SVETNIK BRATILA.

VINO OBUDI V ČLOVEKU NJEGOVE PRAVE LASTNOSTI.

OB KOZARCU JE GOVOR POGUMEN.

VINO NOTER, PAMET VEN.

PRVI KOZAREC JE ZA ŽEJO, DRUGI ZA LAKOTO, TRETJI ZA UŽITEK, ČETRTI ZA OBNORELOST.

Vino je treba vključiti v obrok hrane, kot diamant v prstan!

(francoski pregovor)

Kadar prihaja na mizo vino, odhaja skrivnost (armenski pregovor)

Komar je rekel žabi : ''Bolje v vinu umreti, kakor v vodi živeti!''

(španski)

DOBRO VINO JE NAJBOLJŠI PRIJATELJ (W.Shakespeare)

DAN BREZ VINA JE DAN BREZ SONCA (Francoski pregovor)

VINO JE TEHTNICA LJUDI (Nemški pregovor)

V NASLEDNJEM ŽIVLJENJU BI BIL RAD VINOGRADNIK IN KLETAR (Z. Apollonio)

DOBRO VINO IN LEPA ŽENSKA - TO STA DVA NAJLEPŠA STRUPA (Turški pregovor)

ČE TISTI, KI JE ODKRIL VINO ŽE NI V NEBESIH, JIM MORA BITI ZELO BLIZU (Italijanski pregovor)

VINO JE SONCE V STEKLENICI (Francoski pregovor)

VINO JE ZJUTRAJ SVINEC, POPOLDAN SREBRO, ZVEČER ZLATO (Italijanski pregovor)

VINO NAJBOLJ UGAJA ŽENSKAM, KO GA PIJEJO MOŠKI.(Po Napoleonu Valdhuber)

NIHCE SE ŠE NI UPIJANIL Z INTELEKTUALNIM RAZUMEVANJEM BESEDE VINO. (A. Da Mello)

Vino ne opije človeka, ampak se človek opije sam. (Kitajski pregovor)

Vino pij iz male steklenice, učenost iz velike. (Kitajski pregovor)

Boljša je ena steklenica vina v življenju, kakor pa tri steklenice vina po smrti. (Korejski pregovor)

Kovino se spozna v ognju, človeka pri vinu. (Japonski pregovor)

Vino se plazi do srca tako, kakor se plazi v pragozdu lev.

(Vietnamski pregovor)

V vinu je resnica. (Latinski pregovor)

Vino obudi človeku njegove prave lastnosti. (R. B. Sheridan)

Nekatere je treba opijaniti, da spraviš iz njih besedo resnice. (Bosweel)

Nasvete sprejemaj ob vinu, uporabljaj pa jih ob vodi.

(Benjamin Franklin)

Vino dela modrece za odpadnike. (Latinski pregovor)

Kdor pijan ubija, bo trezen obešen. (J. Heywood)

V vodi je lahko utoniti, še laže pa je v vinu. (Tajski pregovor)

Pil sem, da bi vas pozabil, da bi me prenehala preganjati vaša slika

. . . Toda, ko sem bil pijan, sem vas videl dvojno. (Achard)

Ne preklinjaj vino, preklinjaj slo po vinu. (Ruski pregovor)

Vino si ničesar ne izmišlja. Samo pretvarja nas v brbljavce. (Schiller)

Pijanost je prostovoljna norost. (Seneka)

Pijanost je začasen samomor. (Russell)

Voda za obraz - vino za dušo. (Italijanski pregovor)

V vinu se utapljajo tudi največje skrbi. (Simonid s Keosa)

Bog je ustvaril samo vodo, človek je napravil vino. (Hugo)

Pogled na pijanca je najboljši pouk o vrlinah treznosti. (Anarahsis)

Dobro vino in lena žena - to sta dva najlepša strupa. (Turški pregovor)

Tri čaše, že si rekel zbogom križu, tri vrče, že si blizu paradižu.

(Li Tai Po)

Pozdravljen razum, kdo ve, kdaj se bova spet srečala, je rekel pijanec in vstopil v krčmo. (Italijanski pregovor)

Kamor vrag ne more osebno, tja pošlje vino. (Jevrejski pregovor)

S prvim kozarcem človek pije vino; z drugim vino pije sebe, s tretjim vino pije človeka. (Japonski pregovor)

Da bi prenehal piti, opazuj pijanca, dokler si trezen.

(Francoski pregovor)

Ena slabost vina je tudi ta, da človek začne zamenjavati misli z besedami. (Samuel Johnson)

Tisti, ki nimajo drugih velikih sposobnosti, se običajno hvalijo, da so veliki pijanci. (Sandor Petofi)

Vsak krčmar ima rad pijanca, samo ne za svojega zeta.

(Židovski pregovor)

Če človek pije malo, je dober kot ovca; če popije malo več, postane hraber kot lev; če prekorači mero, je okruten kot tiger; če pa mu pijača postane strast, je podoben svinji, ki se valja po blatu, nazadnje napravi iz sebe še opico. (Židovski pregovor)

NAPOSLED BO VINO PIČILO KOT KAČA IN ZBODLO KOT GAD. (Salamon)

UČENI NAJ PIJEJO VINO, NEUKI PIVO, VSE DRUGE ŽIVALI PA VODO!

(Star nemški rek)

PESMI O VINU:

Pivske – venček

Oče nebeški glej, še en glažek daj,

hvala (slava) mu vekomaj, vekomaj zdaj!

Kol'ko kapljic tol'ko let,

bog nam daj na svet živet,

živijo, oj živijo, živijo na svet.

Majolka ti si kriva, 's mi fanta napojila,

Majolka, majolka, maja majolčica.

Ena kupica belega vinčeca, gor in dol

po mizi je špaucirala, oj le Janez….

Pa še drugega nalij.

Glažek še ni prazen, ne gremo še narazen,

narazen, narazen, ne gremo še domov.

(Le pij, le pij) le ven ga spij, le…

pa drugega nalij

Kdor pije ga rad ni nikdar bogat,

mu ni treba se ravbarjev bat

Ali jaz pa navado očetovo imam,

da vince rad pijem vsak dan.

So ptičice zbrane v planinco lete

Tam doli na Dolenjskem, je zdravje moje

le zbudi se, vstani, ti mrzli Gorenc,

boš videl kaj dela Dolenc,

je hramček odprt in pripravljen je mož,

veselo gre v goro nabrusit si nož.

Prikloni se k trti in pravi: ''Svet križ,

da dobro v jeseni obrodiš!''

Prav skrbno, globoko pri trti kopa,

veselo, družabno v gorco pelja.

Le više, le više, da pridemo v hram

veselo zapojemo tam.

Je trto poročil, dal kol ji za par,

je vzdihnil prot nebu: ''Sam Bog te obdar!''

Kdor vince rad pije, naj prosi Boga

naj pamet in zdravje mu da.

Že dolgo nismo pili ga

Že dolgo nismo pili ga,

pili ga, pili ga,

zato pa danes dajmo ga,

dajmo ga, dajmo ga.

Primi, bratec,

primi, bratec, kupico,

izprazni jo,

povezni jo na mizico.

Kir ma zvesto lubco

Kir ma zvesto lubco,

prime naj za kupco,

kir za lubce nima,

za pečjo naj kima.

Kir ma pridno ženo

naj sprazni kupco eno

vsi bomo spoznali da se

z ženo hvali.

Druge sem povabil,

sebe pa pozabil,

meni zdaj natočite

zdravja zaželite.

Zdaj pa še nazadno,

kakor je navadno,

čast bogu recimo

in se zahvalimo.

Bog je ustvaril zemljo

Bog je ustvaril zemljo,

oj zemljico, oj zemljico,

zemljica rodila, oj trtico,

oj tam za goro

škrjančki nam pojo.

Trtica rodila

oj grozdka dva, oj grozdka dva,

trtica rodila je

oj grozdka dva

oj tam za goro.

Grozdka napolnila

oj sodčka dva, oj sodčka dva,

grozdka napolnila

oj sodčka dva

oj tam za goro.

Litra napolnila

oj glažka dva, oj glažka dva,

litra napolnila

oj glažka dva

oj tam za goro.

Glažka napojila

oj bratca dva, oj bratca dva,

glažka napojila

oj bratca dva,

oj tam za goro.

Vinski brat

Jaz sem pa vinski brat

pijem ga zmeraj rad,

pil sem ga, še bom pil,

dokler bom živ.

Kadar pa umrl bom,

vinca več pil ne bom,

den'te me v hladni grob,

liter na grob.

Kdo bo tam mimo šel,

vsak bo tako zapel:

''Tam je bil vinski brat,

pil ga je rad.''

Žena bo mimo šla,

milo se jokala:

''Vstani gor, ljubi mož,

pil ga še boš!''

Zdravica

To sladko, zlato vince,

je zbralo bratce nas,

veselo si zapojmo

zdravice zdaj naglas!

Kozarce si nalijmo,

nalijmo do vrha,

do dna ga vsi popijmo,

ha, ha, do dna, do dna.

Slovenski zemlji prvi

kozarec ta veljaj

in zvesto ji služiti

prisezimo sedaj!

Kozarce si nalijmo,

nalijmo do vrha,

do dna ga vsi popijmo,

ha, ha, do dna, do dna.

Zdaj trčimo še sebi,

živi naj vse nas bog!

Kot sonce žarko vince,

glej, glej, prijat'ljev kro!

Kozarce si nalijmo,

nalijmo do vrha,

do dna ga vsi popijmo,

ha, ha, do dna, do dna.

To je veselje Štajerca

To je veselje Štajerca,

če Bog mu vince da,

juhej juhej, zajucka rad

se žalosti ni treba bat.

Ko zima jemlje že slovo,

obreže Štajerc trs lepo,

juhej, juhej, šparon reznik,

boš dal nam grozdja spet velik.

In kadar trta odcveti,

se zopet Štajerc veseli,

juhej, juhej, zdaj vezat gre,

z rženo slamo trsovje.

In kadar pride Martin svet,

pogleda Štajerc svojo klet,

juhej, juhej, vince sladko,

zdaj boš mi žulje celilo.

Oj Bog te živi, ljubi brat,

da bi ga pila dostikrat,

juhej, juhej, radujmo se

to so navade naše Štajerske.

En hribček bom kupil

En hribček bom kupil,

bom trte sadil,

prjatle bom povabil,

še sam ga bom pil.

Tam gori za hramom

en trsek stoji,

je z grozdjem obložen,

da komaj drži.

Že čriček prepeva,

ne more več spat,

v trgatev veleva,

spet pojdemo brat.

Konjički škrebljajo

in vozjo težko,

ker vince pelajo,

k je močno sladko!

Prelepo rumeno,

kak čisto zlato;

le pijmo pošteno

prežlahtno blago!

Slovenec more znati

gorice delovati;

če delao praf ne bou,

naj pije le vodou.

Zaj kupice nalejmo,

na zdravje svoje spijmo,

či prazen bode glaš,

boš nam za drugog dao!

Napij se ti zdravica,

na zdravje veselica,

ki si povabil nas

na ete kratek čas.

Zdaj bomo si zapeli,

dai bomo si veseli,

sa žalost naj niha,

ker vince je doma.

Vino je bilo in je še zelo povezano z celotnim življenjem. Že kot otroci so začutili veselje staršev ob trgatvah in vsem delu z trto. Nekako se ljudem ''dobra volja'' ni zdela nič kaj tako izven pravil lepega vedenja, le preveliko količino so obsojali in žene niso bile navdušene nad ''opojnimi'' možmi.

Sem se oženil

Sem se oženil, se kesam

za ta preljubi ledik stan,

se jokam noč in dan.

Če včas' s katero drugo grem,

zvečer pa v kamri spat ne smem,

pa moram it na štalco

gor v mrzlo slamco.

Če malo v oštarijo grem,

kozarček vinca popijem

se ženka krega in kriči,

ponoč pa sama spi.

Le čakaj, ženka, bo drugač

vzel bom v roke korobač,

okoli hiše te bom podil,

odpustke ti delil.

Literatura:

Golnar, Joža: Slovenska pesmarica, (Ljubljana,1940)

Bojc, Etbin: Pregovori in reki na Slovenskem, (Ljubljana,1974)

Zorec, Marjeta: Slovenski pregovori in reki, (Ljubljana, 2000)

Prek, Stanko: Ljudska modrost (Ljubljana, 1996)

Hrovat, Mirko: Človek v zrcalu pregovorov (Trst, 1983)

Terseglav; Čater: Slovenske ljudske pesmi (Ljubljana, 1996)

predvsem pa izbrane pesmi ga. Slavice Krstič

Tadeja Žohar, 1.e

Prva gimnazija Maribor

VINO V PREHRANI :

Vino je v prehrani prisotno že od nekdaj. Ljudje so ga uporabljali povsod. Bilo je kot dodatek k juham, mesu, testeninam, zelenjavi in sladicam. Bilo je praktično nepogrešljivo. Bilo je pomembno tudi kakšno vino so dodajali, saj vemo, da ima vsako vino drugačen okus.

Največkrat je bilo prisotno belo vino, toda tudi temno, tako imenovano črno vino, je imelo svoj prostor v kuhinji.

Tukaj je navedenih nekaj značilnih starih jedi, katerim so dodajali vino:

OBARA	BISKVITNO PECIVO
DUŠENO ZELJE	POLNJENA PAPRIKA
ŽGANCI V VINU	ZELJE
VINSKA OMAKA	BOGRAČ
GOVEJA JUHA	GOSTINSKA KISLA JUHA
NAVADNI GOLAŽ	JABOLČNI KOMPOT
ENOLONČNICA	VINSKI ŠATO
MESENE KLOBASE	CIGANSKI GOLAŽ
PREPEČENEC V VINU	VAMPI PO TRŽAŠKO

Običaj dodajanja vina pa tudi v modernem času ni zamrl. Sedaj poznamo še veliko več jedi katerim dodajamo raznovrstno vino.

LOSOSOVI KOLAČKI S PEHTRANOVIM MASLOM (SUHO BELO VINO)

KOTLOVINA (VSE VRSTE VIN)

MORSKI SADEŽI V LISTNATEM TESTU (BELO VINO)

SOLATA S KROMPIRJEM, ŠUNKO IN EMENTALCEM (RDEČE VINO)

POKROVAČE NA ŽARU S POMARANČO IN GRENIVKO (BELO VINO)

ŠKAMPI V SOLATI (SUHO BELO VINO)

JABOLKA IN MANGO V SOLATI (VINO MADEIRA)

PIŠČANEC PO PROVANSALSKO (BELO VINO)

PIŠČANEC S POROM IN GOBAMI (BELO VINO)

PIŠČANEC Z MELONO (BELO SUHO VINO)

PIŠČANČJA JETRCA PO GOZDARSKO (BELO SUHO VINO)

PIŠČANEC Z MANDLJI (VINO MARSAL)

GOVENJI RAGU Z ROŽMARINOM (SUHO RDEČE VINO)

OMAKO S ČEBULO, MARELICAMI IN ROZINAMI (VINO MADEIRA IN BELO VINO)

SVINJSKE ZAREBRNICE S ČEBULO (RDEČE VINO)

SVINJINA S ŠKOLJKAMI (SUHO BELO VINO)

SVINJSKA REBRCA Z GLAZURO (RDEČE VINO)

MASLENA OMAKA Z LIMETO (PENEČE VINO)

LOSOS, PEČEN V POVOŠČENEM PAPIRJU (SUHO BELO VINO)

ZVIT MORSKI LIST S POROM (BELO VINO)

NADEVANA RAKOVICA (SUHO BELO VINO)

ROMARSKE POKROVAČE (SUHO BELO VINO)

PRILJUBLJENE ŠKOLJKE (SUHO BELO VINO)

KLAPAVICE PO MORNARSKO (SUHO BELO VINO)

SVEDRČKI S ČEBULO, SLANINO IN OLIVAMI (BELO VINO)

POŠIRAN KOROMAČ PO MEDITERANSKO (SUHO BELO VINO)

JABOLKA V SRAJČKI (SUHO BELO VINO)

LIMONINA KREMA (VINO MADEIRA)

KMEČKI TURIZEM POJBIČ:

Kmečki turizmi so ustanove, ki nadaljujejo tradicijo dobro pripravljenih in naravno pridelanih jedi, napitkov, ter vin, brez katerih si v preteklosti in še danes ni mogoče predstavljati doma pripravljenega kmečkega kosila. Ljudje, ki so delali na kmetijah so bili močno izpostavljeni fizičnim naporom. Da so lahko prenašali breme teh naporov, so pri kosilu venomer posegli po kozarčku doma pridelanega dobra vina, ki jim je omogočal sprostitev, hkrati pa vlival novo energijo za sledeči naporen popoldan.

Vino je pomenilo in še danes pomeni čudežno energijo in življenjski napoj, ki velikokrat pomaga, ko nam zmanjkuje moči oz., ko iščemo rešitve, je pa pomembno poudariti, da prevelike količine popitega vina razvrednotijo zgoraj navedeno resničnost.

Slika predstavlja nadevano svinjsko zarebrnico z omako, paniran puranji zrezek, domače pripravljen večslojni kruh (sestavine: koruzna moka, ajdova moka, pšenična moka, kvas, sol, voda), sadni krožnik (orehi, jabolka, slive, hruške in južno sadje:banane, kivi, mandarine), domače rdeče vino, pridelano iz sort: kvinton, izabela in jurka, ter vino iz belega grozdja, sorte Laški Rizling, Šipon in Beli Burgundec.

Kmečki turizem Pojbič prideluje tudi vino iz črnega ribeza, ki pa na sliki ni predstavljeno, saj ne spada z jedili predstavljenimi na fotografiji.

Klavdija Pojbič, 1.e

Prva gimnazija Maribor