Vincenc Petruna

Srednja šola Èrnomelj

Kidrièeva 18a 8240 Èrnomelj

tel. 068 51 621 Vincenc.Petruna@guest.arnes.si

Raziskovalne naloge v srednji šoli

Pred leti sem o raziskovalnih nalogah napisal ( a nikjer objavil) nekaj satiri podobnega.. Ob naslovu teme za seminarsko mi je kar odleglo: podturim tisto satiro za seminarsko, pa bo. Uèitelj ima vendar tudi še kakšno drugo delo kot je pisanje seminarskih nalog. Pa stvari niso tako preproste. Ob trikratni zamenjavi in desetkatnem formatiranju raznih diskov so odšle tudi bolj pomembne stvari in pravo èudo bi bilo, èe bi tisti tekstek preživel .

Pa vendar nekaj misli od tam se še vedno spomnim. Èasi so se spremenili in ni veè nujno, da je še katera aktualna. Pa vendar.

Najprej narobe svet. Uèitelji z uèenci raziskujejo, ljudje v institutih pa pouèujejo. Pred leti so namreè v IJS opremili raèunalniško uèilnico ( najprej Spectrumi, nato PC-ji...) in se šli klasièno pouèevanje - prirejali so teèaje za malèke, kot bi jih lahko ( in jih tudi je) izvajala vsaka šola, ki da kaj nase. Je pa res, da je lepše zvenelo, èe se je starš pohvalil v službi pred kolegi , da njegov nadobudni hodi že v inštitut.

Po drugi strani pa uèitelja ni nihèe usposobil za raziskovanje. Na faksu je slišal razne metodike in didaktike, a o raziskovanju ne duha ne sluha. Pokazali mu niso niti tega, kako abstrahirati podatke, ki so moteèi za dosego cilja, da o znansvenih metodah dela ne govorimo. Tako so uèitelji, kar se raziskovanja tièe, samouki. Ker vedo, da je med koncertnim violinistom in pouliènim goslaèem majhna razlika, se z raziskovanjem ne ukvarjajo. Razen nekaterih, ki se tega ne zavedajo. Seveda pa se skoraj vsi ukvarjajo raziskovanjem, kako iz meseca v mesec in katere sorte semenski krompir naj kupijo naslednjo pomlad.

Tudi uèenec ni ravno primeren subjekt za raziskovanje. Njegovo znanje je tako prisrèno borno, nepovezano, neuporabno, samo sebi v napoto, da se uèencu zdi, da je najboljše, da vse skupaj mirno pozabi.V šoli presedi 6 do 7 ur, popoldne se pifla fiziko ali zgodovino ali anglešèino ali piše nalogo in je nazadnje tako utrujen, da živi samo še zato, ker bodo èez dva meseca poèitnice. Da imajo mladi veliko energije? Morali bi jih videti, kako med odmorom popadajo po tleh pred uèilnico. Ko jih uèitelj spusti v razred, popadajo na stole in ne morejo niti zbrisati table. Kakršno koli raziskovanje v obliki raziskovalnih nalog mu je deveta skrb. To seveda ne pomeni, da se z raziskovanjem ne ukvanjajo. Vendar ne v šoli, ne med tednom in ne pod uèiteljevim mentorstvom.

Kljub temu se vèasih zgodi ( po moji optimistièni oceni v letih debelih krav okoli 2,5%), da uèitelj iz zasede napade uèenca in mu podturi temo, za katero on misli, da je primerna za raziskovalno nalogo. Uèencu vneto razlaga, kaj naj bi odkril. Stvari, ki mu niso jasne, pove malo hitreje. Uèenec vneto kima, kot da kaj razume. Nato se zmenita za roke. In uèenec priène z delom. In se mu zatakne prviè. Prave literature, od koder bi se dalo kaj prepisati, ni. Priène se izogibati mentorja. Dokler ga ta spet ne zaèopati in skupaj napol rešita prvi problem. Nakar se dogovorita za nove roke. Vmes so kontrolke testi,maturitetni preizkusi, smuèanje, ekskurzije, prazniki. Uèencu se zdi, da bi mu uèitelj moral dati status raziskovalca, da bi se malo považil z njim pred sošolci in kaj v miru prešprical. Uèitelj mu je ta status pripravljen dati ob prvi priliki, ko bo zasumil, da se je uèenec res spravil k delu. In èas teèe.

Med prvomajskimi prazniki uèitelj dokonèno obupa. Usede se z uèencem in skupaj napišeta nalogo. Odpošljeta jo tri dni po roku. Nato uèitelj v nalogi opazi dve kardinalni napaki v metodi in petdeset tiskarskih napak. (Ti raèunalniki so pa res èudo tehnike. Napako lahko narediš z njim 10 krat hitreje, opaziš pa jo 5 krat poèasneje). Ampak kar je, je. Še vedno mu ostane upanje, da komisija naloge ne bo prebrala. Z uèencem uri taktiko zagovora naloge. Preigravata detalje možnih vprašanj.

Na podroèni predstavitvi gre vse gladko. Upokojeni profesor, ki je komisija, sicer postavlja neprijetna vprašanja, ampak nalog je premalo, zato gredo vse naprej na republiško sreèanje v L.

V L. pa gre skoraj zares. Komisija sicer res ni prebrala naloge, a postavlja hodobno neprijetna vprašanja. Odneha šele, ko je kandidat èisto zmeden. Uèitelj posluša zagovor in vprašanja in razmišlja, kako bo potolažil uèenca. Za njim nastopita uèenki, katerih mentor je doktor iz instituta. Mini, frizura, zveèilna, vse. Le zagovor šepa, šepa. Komisija jih raztrga. Uèitelj si nekoliko oddahne.

Nato nastopijo fantje iz najbolj slavne gimnazije. Nalogo so seveda delali v najbolj slavnem inštitutu. Fantje so spekli superprevodnik. Prinesli so ga celo pokazat. Po receptu iz inštituta, kot bi kuhali golaž. Z materialom in napravami iz inštituta. Z ljudmi iz inštituta. Morda ga niti niso osebno spekli.

A niè ne de. Fantje imajo v rokah epruveto z dvojnim steklom, v katerem v tekoèem dušiku levitira superprevodnik, in ravnokar zagovarjajo nalogo. Tudi to delajo po receptu, kot bi kuhali golaž. ("Vzamemo to in to ter mešamo, stiskamo, peèemo....in to je ta tabletka"). Komisija razneženo ploska. In fantje gredo na državno sreèanje v Subotico (kaj niste pogruntali, da se kaj takega v novi državi ne more zgoditi?) Uèitelju se porodi misel, da bi ravnatelja nažical za nakup nekaj litrov tekoèega dušika. Kdo ve, kakšne raziskovalne naloge se da poèeti z njim.

In tako se uèitelj in uèenec sreèno vrneta iz L. Ravnatelj v poroèilo zapiše, da so imeli na šoli tudi eno raziskovalno nalogo. Uèitelj sklene, da nikoli veè. Kaj vendar je tako slabega v raziskovanju krompirja?

In vendar...

Na naši šoli so se z raziskovalnimi nalogami uèencev prièeli ukvarjati pred vsaj tridesetimi leti. Koliko nalog je bilo narejenih, nihèe ne ve. V knjižnici jih ni. V zborniku, ki je izšel ob 50-letnici šole, raziskovalno delo mladih ni omenjeno. Paè nismo Oxford ne Angleži, da bi kaj dali na svojo tradicijo. Kljub temu, da kopiramo vse, kar je angloameriškega.

Naloge so bile v okviru Gibanja Znanost mladini in za Sklad Krkinih nagrad. Pogosta mentorja sta bila sedaj upokojena profesorica geografije Marija Jeleniè ter profesor matematike Janez Kambiè, dolgoletni ravnatelj Gimnazije Èrnomelj.

Morda bo nova tehnologija rešila naše probleme s pozabljanjem. Zato je letos naš raèunalniški krožek na spletni strani šole evidentiral vse raziskovalne naloge. Naslov te strani je

http://www2.arnes.si/~ssnmcrnom5/sola/03.html.

Tu so navedeni naslovi raziskovalnih nalog iz zadnjih petnajstih let. Tudi tale poskus seminarske se seli tja. Da se mi disk spet ne sesuje. Upam, da se Arnesov ne bo...

Ko jo mahnemo na regijsko sreèanje, opazimo, da sosednja šola že nekaj let piše naloge v TeXu in jih veže v usnje. Ko omenim to doma, me èudno gledajo. Tudi mi napredujemo. Smo že pri plastièni vezavi. In tiskalnik je laserski.

Pred desetimi ali petnajstimi leti stopi v fizikalnico prvošolski mulc, slaven po tekmovanjih iz osnovne šole. Teža slave ga je zelo krivila. Med žveèenjem èik gume zamomlja, da bi meril nekaj v zvezi z ultrazvokom. Ko povem, da nimam niè takega, me pomilovalno pogleda in odbrzi.

Trije njegovi sošolci so se medtem prièeli ukvarjati z merjenjem spektrov. Obotavljaje se jim pridruži tudi mulc iz prejšnjega odstavka. Nalogo so naredili presenetljivo dobro in posneli so za tisti èas lepe spektre. Predstavitev so imeli na Spectrumu in ni dosti zaostajala za mikromehko MoènoToèko. Njihovo predstavitev vèasih pokažem uèencem še danes.

Z zgornjim mulcem sem potem poskušal še enkrat z raziskovalno, pa se mi je malo pred koncem spuntal in nisva niè naredila.

Leta so minevala, fant je zelo uspešno konèal faks in postal mladi raziskovalec in sploh uspešen japi. Pa mi pride v roke zbornik s štipendisti neke slavne štipendije in med njimi najdem tudi zapis razgovora s tem fantom. Z zanimanjem ga preberem in preseneèeno ugotovim, da ta japi misli, da je bila za njegovo raziskovalno pot ravno raziskovalna naloga v prvem letniku. Mentorja je sicer pozabil omeniti, ampak nihèe ni popoln.....In namen je važen.

Morda je to del odgovora na vprašanje, zakaj se ukvarjati s tem. Kdo ve...

Ali je na Štajerskem kaj dobrega semenskega krompirja? V Beli krajini ga že dva tedna ni in trgovci pravijo, da ga letos ne bo veè.

Èrnomelj, 2.4.1998